Komentar

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost

Med tem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da nam med tem, ko se množice veselijo na trgih, duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

11.09.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Matthew Barney   Cremaster   Sokurov   film

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko.

To je tekst o dveh nasprotnih pozicijah, o dveh stilnih formacijah. V središču pogleda bo postmodernistična stilna formacija. Visoko modernistična pozicija, ki bo svoj vrhunec doživela verjetno šele v poznih petdesetih letih XXI. stoletja, pa bo v tekstu prisotna le kot antagonizem, kot sredstvo razumevanja problema preteklega stilnega formativa, postmodernizma. Ponovimo in učvrstimo problem z vprašanjem: kaj je bilo po postmodernizmu? Po letu 1995? Predvsem ne konec modernizma. Ena stran skandira: "Tisto, kar je z znanostjo združljivo, naj živi, tisto kar ni, naj umre!" Postmodernisti pa zatrjujejo, da še vedno živimo v času postmodernizma. To sta ti dve načelno nasprotni si poziciji.

 

Tekst, v katerega boste ravnokar vstopili, je dvojnik teksta prejšnjega tedna, je dvojnik komentarja o filmskem umetniku Aleksandru Nikolajeviču Sokurovu. Bližnja asociacija ob njegovem filmu Sonce mi je sprožila željo, da pred vami reflektiram fenomen umetnika Matthewa Barneya, predvsem zato, ker je skoraj neviden v ljubljanskem kulturnem bazenu. Pozor! Umetniški skupnosti je znan!

 

Zakaj je današnji tekst dvojnik teksta o Sokurovu? Predvsem zato, ker so moje umetniške pozicije nasprotne Barneyevemu postmodernističnemu slogu, podobno kot Sokurovu, istočasno pa občudujem njegov umetniški formativ. Naj se izrazim s formulacijo iz modnega sveta: "Občudujem njegov outfit." Pozna se, da je bil skoraj desetletje zaposlen v modni industriji kot maneken.

 

Matthew Barney

 

Matthew Barney je ameriški, Aleksander Nikolajevič Sokurov pa ruski umetnik, toda kljub temu sta oba na isti formativni strani. Nacionalne kategorije v umetnosti so še danes zelo zelo pomembne. Vsekakor se bo to kmalu spremenilo. Po vsej verjetnosti bo trajalo še največ sto petdeset let. Zato si za zdaj še vedno ne znamo predstavljati, da bi bil Wagner Italijan, Verdi pa Nemec. Seveda sta si površnemu opazovalcu Barney in Sokurov radikalno različna, v svoji skrajnosti pa istovetna. Oba izhajata iz postmodernističnih pozicij in oba menita, da še vedno živimo v postmodernističnemu času.

 

Kako se je zgodilo? Bilo je natančno tako in nič drugače, to lahko potrdita tudi dve priči. Z Dunjo, Miho in Goranom smo si v IFC centru v New Yorku ogledali izbor filmov Matthewa Barneya. Umetnine so bile posnete v različnih časovnih razmakih in v različnih formatih:

 

a.) kratek akademijski film,

b.) rana video umetnina o cesarju Hirohitu in

c.) srednjemetražni film Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo), ki je bil posnet leta 2004, takoj po zaključku famoznega filmskega ciklusa Cremaster (1-5).

 

V današnjem komentarju ne mislim pred vami remiksati ciklusa Cremaster, temveč vas bom v finalu teksta povabil na medmrežno filmsko projekcijo prvega iz serije Cremasterjev. V kino dvorani IFS nas je sedelo devet gledalcev, ne več, ne manj, od tega sta bila poleg nas štirih še dva umetnika iz Ljubljane. Zgodilo se je pač tako. Torej, v dvorani sredi New Yorka je bila več kot polovica publike Slovencev.

 

Vstopimo v Barneyevo filmsko logiko!

 

a.) V prvem filmu, ki je bil posnet v izteku akademijskega obdobja, je bila že natančno razvidna njegova obredna obsedenost. Film je zagotovo najintenzivnejša umetniška zvrst, predvsem zaradi bližnjega pogleda gledalca na človekov obraz. Matthew Barney je to filmsko tezo obravnaval na podoben način, kot so se abstrakcionisti na začetku XX. stoletja potapljali z mikroskopi v paralelni svet mikroorganizmov. Odločil se je, da se bo posnel s kamero za mikroskopsko snemanje, kako na svojem obrazu masakrira akne, svoje mozolje. Povečane akne so ustvarjale čez ekran s svojo ogromnostjo surealno filmsko pokrajino. Saj se zavedate fenomena: človeštvo si gradi zavest o samemu sebi z bližnjim pogledom na svojo biomehaniko obraza. Tudi s pogledom na svoje akne.

Podobna umetniška metoda se je pojavila v analitičnem kubizmu na začetku XX. stoletja. To je bilo takrat, ko so kubisti pogledali tuj obraz z največje možne bližine, nos na nos, z različnih strani. Skupni vtis so se nato prenesli v prostorskost slike.

 

b.) Ko gledamo videomaterializacijo o kapitulaciji japonskega cesarja Hirohita skozi obrednost podpisa kapitulacije, vidimo Barneyevo željo, da bi se obred opredmetil v relikvijah. Ta želja ga je popeljala do simulacije Beuysovih umetniških postopkov. Tako kot je Sokurova zapeljal v postmodernizem Tarkovski, je Barneya zapeljala Beuysova metoda. Menim, da Matthew Barney izbira takšne motive in teme, ki so nasprotni njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno. Na tak način njegova distanca postane gradnik surealnih pokrajin. Beseda, ki me kljub vsemu združuje z obema umetnikoma je beseda - zbranost! Umetniška zbranost in potrpežljivost!

 

c.) Tretja projekcija iz IFC centra, ki jo bom osvetlil, je umetnina z naslovom Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo). Barney je v mestu Salvador de Bahia, v regiji Candomble v Braziliji, za pustno povorko zgradil posebno gibljivo ploščad, ki je v filmu videti kot da visi med stvarnostjo in karnevalsko obredno obsedenostjo. V notranjosti ploščadi je organiziral strojno resničnost kot umetniško gonilo. Tisto, kar se goni, dobesedno! Pustovanje je čas, ko živimo v času pred postom. S pustovanjem se očistimo svoje živalskosti na takšen način, da legaliziramo vse svoje živalske nagone. Film je posnet v realnem času, med pustno procesijo, tako v zunanjem kot notranjem pogledu.

Natančen opis Barneyeve gibljive pustne ploščadi: na zunanjem delu vidimo ogromno tolkalno skupino, ki daje ritem stotini plesalcev. Že na prvi pogled je bila ploščad drugačna od vseh drugih pustnih ploščadi. Glasbeni spolni ritual je uprizarjal pogansko divjost. V notranjosti pa smo gledali kaotično, vročično, hermetično čudenje. Spolno čudenje.

Notranji pogled je z atonalno, avantgardno glasbo generiral "navdušenje nad biomehaniko erotike". Na pustni ploščadi je bil nameščen gromozanski stroj za sekanje dreves in obdelavo hlodovine. Točno tak stroj, kot tisti stroji, ki nam uničujejo pljuča sveta. V zunanjem pogledu smo gledali eko aktivizem in strojni fetišizem. Avditorij na ulicah Salvador de Bahije je paradigmo spremljal z neskončno radostjo, ki jo je proizvajal ritem glasbe. Vsi so se veselili, z nami vred v kino dvorani, ker gremo naravnost v smrt. Veselile so se brazilske pustne množice, množice sreče. Mi v kino dvorani pa smo spremljali simultano z zunanjim svetom sreče notranjo sveto resnost.

 

Tisto, kar je na videz resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je bila drža visoke in svete resnosti. Tako smo brez zadržka zdrsnili v religiozna občutja. Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko. Vedno je tako; medtem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da medtem, ko se množice veselijo na trgih, nam duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

 

V filmu La Lama lamina v subsvetu strojnice "človek-mit" masturbira na kardanski gredi stroja. S stoječim spolovilom se drgne ob rotirajočo gred, okrog gredi pa se oblikuje iz strojne masti oblika mitske podobe. Vau, kot bi bili v trebuhu ljubitelja slabih filmov. Enourni film "Iz blata, v rezilo" v strokovni javnosti slovi kot film-pogorišče. Seveda, ko je pa po seriji petih filmov Cremaster deloval kot okoljevarstvena žalostinka. Toda, kje je tukaj konflikt z visokim modernizmom!? Odgovor: v Barneyevi poroki z Björk!

 

Spoštovani avditorij, v finalu povejmo še nekaj besed o sinkretični umetnini Cremaster, ki si jo boste zdaj ogledali na medmrežju. V njej boste videli film, opremljen z baročnimi prvinami, s prostozidarsko emblematiko, s kabarejem budimpeštanske provincience, z nostalgijo hollywoodskih muzikalov, pustni ludizem in vestern.

 

Pomen besede cremaster - to je tista mišica, ki dviga moda!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,928
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,739
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,050
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,634
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,836
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,074
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,030
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,812
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,392