Komentar

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost

Med tem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da nam med tem, ko se množice veselijo na trgih, duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

11.09.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Matthew Barney   Cremaster   Sokurov   film

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko.

To je tekst o dveh nasprotnih pozicijah, o dveh stilnih formacijah. V središču pogleda bo postmodernistična stilna formacija. Visoko modernistična pozicija, ki bo svoj vrhunec doživela verjetno šele v poznih petdesetih letih XXI. stoletja, pa bo v tekstu prisotna le kot antagonizem, kot sredstvo razumevanja problema preteklega stilnega formativa, postmodernizma. Ponovimo in učvrstimo problem z vprašanjem: kaj je bilo po postmodernizmu? Po letu 1995? Predvsem ne konec modernizma. Ena stran skandira: "Tisto, kar je z znanostjo združljivo, naj živi, tisto kar ni, naj umre!" Postmodernisti pa zatrjujejo, da še vedno živimo v času postmodernizma. To sta ti dve načelno nasprotni si poziciji.

 

Tekst, v katerega boste ravnokar vstopili, je dvojnik teksta prejšnjega tedna, je dvojnik komentarja o filmskem umetniku Aleksandru Nikolajeviču Sokurovu. Bližnja asociacija ob njegovem filmu Sonce mi je sprožila željo, da pred vami reflektiram fenomen umetnika Matthewa Barneya, predvsem zato, ker je skoraj neviden v ljubljanskem kulturnem bazenu. Pozor! Umetniški skupnosti je znan!

 

Zakaj je današnji tekst dvojnik teksta o Sokurovu? Predvsem zato, ker so moje umetniške pozicije nasprotne Barneyevemu postmodernističnemu slogu, podobno kot Sokurovu, istočasno pa občudujem njegov umetniški formativ. Naj se izrazim s formulacijo iz modnega sveta: "Občudujem njegov outfit." Pozna se, da je bil skoraj desetletje zaposlen v modni industriji kot maneken.

 

Matthew Barney

 

Matthew Barney je ameriški, Aleksander Nikolajevič Sokurov pa ruski umetnik, toda kljub temu sta oba na isti formativni strani. Nacionalne kategorije v umetnosti so še danes zelo zelo pomembne. Vsekakor se bo to kmalu spremenilo. Po vsej verjetnosti bo trajalo še največ sto petdeset let. Zato si za zdaj še vedno ne znamo predstavljati, da bi bil Wagner Italijan, Verdi pa Nemec. Seveda sta si površnemu opazovalcu Barney in Sokurov radikalno različna, v svoji skrajnosti pa istovetna. Oba izhajata iz postmodernističnih pozicij in oba menita, da še vedno živimo v postmodernističnemu času.

 

Kako se je zgodilo? Bilo je natančno tako in nič drugače, to lahko potrdita tudi dve priči. Z Dunjo, Miho in Goranom smo si v IFC centru v New Yorku ogledali izbor filmov Matthewa Barneya. Umetnine so bile posnete v različnih časovnih razmakih in v različnih formatih:

 

a.) kratek akademijski film,

b.) rana video umetnina o cesarju Hirohitu in

c.) srednjemetražni film Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo), ki je bil posnet leta 2004, takoj po zaključku famoznega filmskega ciklusa Cremaster (1-5).

 

V današnjem komentarju ne mislim pred vami remiksati ciklusa Cremaster, temveč vas bom v finalu teksta povabil na medmrežno filmsko projekcijo prvega iz serije Cremasterjev. V kino dvorani IFS nas je sedelo devet gledalcev, ne več, ne manj, od tega sta bila poleg nas štirih še dva umetnika iz Ljubljane. Zgodilo se je pač tako. Torej, v dvorani sredi New Yorka je bila več kot polovica publike Slovencev.

 

Vstopimo v Barneyevo filmsko logiko!

 

a.) V prvem filmu, ki je bil posnet v izteku akademijskega obdobja, je bila že natančno razvidna njegova obredna obsedenost. Film je zagotovo najintenzivnejša umetniška zvrst, predvsem zaradi bližnjega pogleda gledalca na človekov obraz. Matthew Barney je to filmsko tezo obravnaval na podoben način, kot so se abstrakcionisti na začetku XX. stoletja potapljali z mikroskopi v paralelni svet mikroorganizmov. Odločil se je, da se bo posnel s kamero za mikroskopsko snemanje, kako na svojem obrazu masakrira akne, svoje mozolje. Povečane akne so ustvarjale čez ekran s svojo ogromnostjo surealno filmsko pokrajino. Saj se zavedate fenomena: človeštvo si gradi zavest o samemu sebi z bližnjim pogledom na svojo biomehaniko obraza. Tudi s pogledom na svoje akne.

Podobna umetniška metoda se je pojavila v analitičnem kubizmu na začetku XX. stoletja. To je bilo takrat, ko so kubisti pogledali tuj obraz z največje možne bližine, nos na nos, z različnih strani. Skupni vtis so se nato prenesli v prostorskost slike.

 

b.) Ko gledamo videomaterializacijo o kapitulaciji japonskega cesarja Hirohita skozi obrednost podpisa kapitulacije, vidimo Barneyevo željo, da bi se obred opredmetil v relikvijah. Ta želja ga je popeljala do simulacije Beuysovih umetniških postopkov. Tako kot je Sokurova zapeljal v postmodernizem Tarkovski, je Barneya zapeljala Beuysova metoda. Menim, da Matthew Barney izbira takšne motive in teme, ki so nasprotni njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno. Na tak način njegova distanca postane gradnik surealnih pokrajin. Beseda, ki me kljub vsemu združuje z obema umetnikoma je beseda - zbranost! Umetniška zbranost in potrpežljivost!

 

c.) Tretja projekcija iz IFC centra, ki jo bom osvetlil, je umetnina z naslovom Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo). Barney je v mestu Salvador de Bahia, v regiji Candomble v Braziliji, za pustno povorko zgradil posebno gibljivo ploščad, ki je v filmu videti kot da visi med stvarnostjo in karnevalsko obredno obsedenostjo. V notranjosti ploščadi je organiziral strojno resničnost kot umetniško gonilo. Tisto, kar se goni, dobesedno! Pustovanje je čas, ko živimo v času pred postom. S pustovanjem se očistimo svoje živalskosti na takšen način, da legaliziramo vse svoje živalske nagone. Film je posnet v realnem času, med pustno procesijo, tako v zunanjem kot notranjem pogledu.

Natančen opis Barneyeve gibljive pustne ploščadi: na zunanjem delu vidimo ogromno tolkalno skupino, ki daje ritem stotini plesalcev. Že na prvi pogled je bila ploščad drugačna od vseh drugih pustnih ploščadi. Glasbeni spolni ritual je uprizarjal pogansko divjost. V notranjosti pa smo gledali kaotično, vročično, hermetično čudenje. Spolno čudenje.

Notranji pogled je z atonalno, avantgardno glasbo generiral "navdušenje nad biomehaniko erotike". Na pustni ploščadi je bil nameščen gromozanski stroj za sekanje dreves in obdelavo hlodovine. Točno tak stroj, kot tisti stroji, ki nam uničujejo pljuča sveta. V zunanjem pogledu smo gledali eko aktivizem in strojni fetišizem. Avditorij na ulicah Salvador de Bahije je paradigmo spremljal z neskončno radostjo, ki jo je proizvajal ritem glasbe. Vsi so se veselili, z nami vred v kino dvorani, ker gremo naravnost v smrt. Veselile so se brazilske pustne množice, množice sreče. Mi v kino dvorani pa smo spremljali simultano z zunanjim svetom sreče notranjo sveto resnost.

 

Tisto, kar je na videz resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je bila drža visoke in svete resnosti. Tako smo brez zadržka zdrsnili v religiozna občutja. Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko. Vedno je tako; medtem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da medtem, ko se množice veselijo na trgih, nam duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

 

V filmu La Lama lamina v subsvetu strojnice "človek-mit" masturbira na kardanski gredi stroja. S stoječim spolovilom se drgne ob rotirajočo gred, okrog gredi pa se oblikuje iz strojne masti oblika mitske podobe. Vau, kot bi bili v trebuhu ljubitelja slabih filmov. Enourni film "Iz blata, v rezilo" v strokovni javnosti slovi kot film-pogorišče. Seveda, ko je pa po seriji petih filmov Cremaster deloval kot okoljevarstvena žalostinka. Toda, kje je tukaj konflikt z visokim modernizmom!? Odgovor: v Barneyevi poroki z Björk!

 

Spoštovani avditorij, v finalu povejmo še nekaj besed o sinkretični umetnini Cremaster, ki si jo boste zdaj ogledali na medmrežju. V njej boste videli film, opremljen z baročnimi prvinami, s prostozidarsko emblematiko, s kabarejem budimpeštanske provincience, z nostalgijo hollywoodskih muzikalov, pustni ludizem in vestern.

 

Pomen besede cremaster - to je tista mišica, ki dviga moda!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,492
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,182
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,093
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,920
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,168
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,314
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 811
09/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,006