Komentar

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost

Med tem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da nam med tem, ko se množice veselijo na trgih, duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

11.09.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Matthew Barney   Cremaster   Sokurov   film

Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko.

To je tekst o dveh nasprotnih pozicijah, o dveh stilnih formacijah. V središču pogleda bo postmodernistična stilna formacija. Visoko modernistična pozicija, ki bo svoj vrhunec doživela verjetno šele v poznih petdesetih letih XXI. stoletja, pa bo v tekstu prisotna le kot antagonizem, kot sredstvo razumevanja problema preteklega stilnega formativa, postmodernizma. Ponovimo in učvrstimo problem z vprašanjem: kaj je bilo po postmodernizmu? Po letu 1995? Predvsem ne konec modernizma. Ena stran skandira: "Tisto, kar je z znanostjo združljivo, naj živi, tisto kar ni, naj umre!" Postmodernisti pa zatrjujejo, da še vedno živimo v času postmodernizma. To sta ti dve načelno nasprotni si poziciji.

 

Tekst, v katerega boste ravnokar vstopili, je dvojnik teksta prejšnjega tedna, je dvojnik komentarja o filmskem umetniku Aleksandru Nikolajeviču Sokurovu. Bližnja asociacija ob njegovem filmu Sonce mi je sprožila željo, da pred vami reflektiram fenomen umetnika Matthewa Barneya, predvsem zato, ker je skoraj neviden v ljubljanskem kulturnem bazenu. Pozor! Umetniški skupnosti je znan!

 

Zakaj je današnji tekst dvojnik teksta o Sokurovu? Predvsem zato, ker so moje umetniške pozicije nasprotne Barneyevemu postmodernističnemu slogu, podobno kot Sokurovu, istočasno pa občudujem njegov umetniški formativ. Naj se izrazim s formulacijo iz modnega sveta: "Občudujem njegov outfit." Pozna se, da je bil skoraj desetletje zaposlen v modni industriji kot maneken.

 

Matthew Barney

 

Matthew Barney je ameriški, Aleksander Nikolajevič Sokurov pa ruski umetnik, toda kljub temu sta oba na isti formativni strani. Nacionalne kategorije v umetnosti so še danes zelo zelo pomembne. Vsekakor se bo to kmalu spremenilo. Po vsej verjetnosti bo trajalo še največ sto petdeset let. Zato si za zdaj še vedno ne znamo predstavljati, da bi bil Wagner Italijan, Verdi pa Nemec. Seveda sta si površnemu opazovalcu Barney in Sokurov radikalno različna, v svoji skrajnosti pa istovetna. Oba izhajata iz postmodernističnih pozicij in oba menita, da še vedno živimo v postmodernističnemu času.

 

Kako se je zgodilo? Bilo je natančno tako in nič drugače, to lahko potrdita tudi dve priči. Z Dunjo, Miho in Goranom smo si v IFC centru v New Yorku ogledali izbor filmov Matthewa Barneya. Umetnine so bile posnete v različnih časovnih razmakih in v različnih formatih:

 

a.) kratek akademijski film,

b.) rana video umetnina o cesarju Hirohitu in

c.) srednjemetražni film Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo), ki je bil posnet leta 2004, takoj po zaključku famoznega filmskega ciklusa Cremaster (1-5).

 

V današnjem komentarju ne mislim pred vami remiksati ciklusa Cremaster, temveč vas bom v finalu teksta povabil na medmrežno filmsko projekcijo prvega iz serije Cremasterjev. V kino dvorani IFS nas je sedelo devet gledalcev, ne več, ne manj, od tega sta bila poleg nas štirih še dva umetnika iz Ljubljane. Zgodilo se je pač tako. Torej, v dvorani sredi New Yorka je bila več kot polovica publike Slovencev.

 

Vstopimo v Barneyevo filmsko logiko!

 

a.) V prvem filmu, ki je bil posnet v izteku akademijskega obdobja, je bila že natančno razvidna njegova obredna obsedenost. Film je zagotovo najintenzivnejša umetniška zvrst, predvsem zaradi bližnjega pogleda gledalca na človekov obraz. Matthew Barney je to filmsko tezo obravnaval na podoben način, kot so se abstrakcionisti na začetku XX. stoletja potapljali z mikroskopi v paralelni svet mikroorganizmov. Odločil se je, da se bo posnel s kamero za mikroskopsko snemanje, kako na svojem obrazu masakrira akne, svoje mozolje. Povečane akne so ustvarjale čez ekran s svojo ogromnostjo surealno filmsko pokrajino. Saj se zavedate fenomena: človeštvo si gradi zavest o samemu sebi z bližnjim pogledom na svojo biomehaniko obraza. Tudi s pogledom na svoje akne.

Podobna umetniška metoda se je pojavila v analitičnem kubizmu na začetku XX. stoletja. To je bilo takrat, ko so kubisti pogledali tuj obraz z največje možne bližine, nos na nos, z različnih strani. Skupni vtis so se nato prenesli v prostorskost slike.

 

b.) Ko gledamo videomaterializacijo o kapitulaciji japonskega cesarja Hirohita skozi obrednost podpisa kapitulacije, vidimo Barneyevo željo, da bi se obred opredmetil v relikvijah. Ta želja ga je popeljala do simulacije Beuysovih umetniških postopkov. Tako kot je Sokurova zapeljal v postmodernizem Tarkovski, je Barneya zapeljala Beuysova metoda. Menim, da Matthew Barney izbira takšne motive in teme, ki so nasprotni njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno. Na tak način njegova distanca postane gradnik surealnih pokrajin. Beseda, ki me kljub vsemu združuje z obema umetnikoma je beseda - zbranost! Umetniška zbranost in potrpežljivost!

 

c.) Tretja projekcija iz IFC centra, ki jo bom osvetlil, je umetnina z naslovom Le Lama lamina (Iz blata, v rezilo). Barney je v mestu Salvador de Bahia, v regiji Candomble v Braziliji, za pustno povorko zgradil posebno gibljivo ploščad, ki je v filmu videti kot da visi med stvarnostjo in karnevalsko obredno obsedenostjo. V notranjosti ploščadi je organiziral strojno resničnost kot umetniško gonilo. Tisto, kar se goni, dobesedno! Pustovanje je čas, ko živimo v času pred postom. S pustovanjem se očistimo svoje živalskosti na takšen način, da legaliziramo vse svoje živalske nagone. Film je posnet v realnem času, med pustno procesijo, tako v zunanjem kot notranjem pogledu.

Natančen opis Barneyeve gibljive pustne ploščadi: na zunanjem delu vidimo ogromno tolkalno skupino, ki daje ritem stotini plesalcev. Že na prvi pogled je bila ploščad drugačna od vseh drugih pustnih ploščadi. Glasbeni spolni ritual je uprizarjal pogansko divjost. V notranjosti pa smo gledali kaotično, vročično, hermetično čudenje. Spolno čudenje.

Notranji pogled je z atonalno, avantgardno glasbo generiral "navdušenje nad biomehaniko erotike". Na pustni ploščadi je bil nameščen gromozanski stroj za sekanje dreves in obdelavo hlodovine. Točno tak stroj, kot tisti stroji, ki nam uničujejo pljuča sveta. V zunanjem pogledu smo gledali eko aktivizem in strojni fetišizem. Avditorij na ulicah Salvador de Bahije je paradigmo spremljal z neskončno radostjo, ki jo je proizvajal ritem glasbe. Vsi so se veselili, z nami vred v kino dvorani, ker gremo naravnost v smrt. Veselile so se brazilske pustne množice, množice sreče. Mi v kino dvorani pa smo spremljali simultano z zunanjim svetom sreče notranjo sveto resnost.

 

Tisto, kar je na videz resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je bila drža visoke in svete resnosti. Tako smo brez zadržka zdrsnili v religiozna občutja. Seksualno je tisto, kar proizvaja religiozno obrednost. Tudi južno ameriško - katoliško in olimpijsko. Vedno je tako; medtem ko kolektiv pada v transcendentno, avantgardisti gledamo v notranjosti resničnosti mit o skrunitvi. Vedno je tako, da medtem, ko se množice veselijo na trgih, nam duhovniki kradejo naš smisel. Plenijo sveto. Plenijo umetnost. Da, religiozen sem! Moja religija je umetnost.

 

V filmu La Lama lamina v subsvetu strojnice "človek-mit" masturbira na kardanski gredi stroja. S stoječim spolovilom se drgne ob rotirajočo gred, okrog gredi pa se oblikuje iz strojne masti oblika mitske podobe. Vau, kot bi bili v trebuhu ljubitelja slabih filmov. Enourni film "Iz blata, v rezilo" v strokovni javnosti slovi kot film-pogorišče. Seveda, ko je pa po seriji petih filmov Cremaster deloval kot okoljevarstvena žalostinka. Toda, kje je tukaj konflikt z visokim modernizmom!? Odgovor: v Barneyevi poroki z Björk!

 

Spoštovani avditorij, v finalu povejmo še nekaj besed o sinkretični umetnini Cremaster, ki si jo boste zdaj ogledali na medmrežju. V njej boste videli film, opremljen z baročnimi prvinami, s prostozidarsko emblematiko, s kabarejem budimpeštanske provincience, z nostalgijo hollywoodskih muzikalov, pustni ludizem in vestern.

 

Pomen besede cremaster - to je tista mišica, ki dviga moda!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Od kod patološki strah pred Janšo?
1
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
17
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,226
02/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,411
03/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,447
04/
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,854
05/
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
Jože Dežman
Ogledov: 2,484
06/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,099
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,106
08/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,534
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,178
10/
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,350