Kakšna so ozadja obeh zgodb, smo povprašali Janka Vebra, dolgoletnega poslanca socialnih demokratov v državnem zboru, ki mu je v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, tudi predsedoval. Veber je aprila lani izgubil položaj ministra za obrambo zaradi t.i. afere Veberkom. Najprej se je zdelo, da zaradi nekakšnih ideoloških razlogov zgolj "nagaja" pri prodaji državnega telekomunikacijskega operaterja in govoriči o nacionalnem interesu. V medijih je prevladalo takšno mnenje. Šele kasneje, po njegovi odstavitvi je počasi pricurljalo na dan, da je bilo v ozadju nekaj povsem drugega, kot so predstavili javnosti. Tedanji obrambni minister se je namreč upiral predvideni prodaji Telekoma Slovenije skupaj z vso infrastrukturo, tudi tisto, ki je pod zemljo in je posebnega pomena za varnost države, saj služi obrambnim namenom v primeru vojne (in omogoča, da lahko v razmerah, ko mobilna telefonija ne deluje, varnostni, obrambni in siceršnji državni aparat sploh komunicira med seboj). Vebrovo stališče je bilo v nasprotju s finančnimi interesi paradržavnega omrežja, ki se je nadejal bogatih provizij pri Telekomovi prodaji. Končni razplet tega spopada je bil pravzaprav neodločen; Vebra so resda odstavili kot obrambnega ministra, vendar je propadla tudi pridaja Telekoma. Ker ga je takrat lastni premier pustil na cedilu, je zdaj nekdanji kočevski župan Veber precej bolj kritičen do aktualne vlade od svojih koalicijskih kolegov. Posebej se je izpostavil na področju javnega zdravstva, kjer so njegova poslanska vprašanja že nekajkrat presenetila vse, ki so mislili, da strankarska disciplina med koalicijskimi poslanci ne dopušča neprijetnih vprašanj. Tudi zaradi tega je Janko Veber primeren sogovornik za intervju na Portalu PLUS. Tema tokratnega pogovora sta interpelaciji zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. O slednjem Veber nima slabega mnenja, prej nasprotno: "Dr. Peter Gašperšič ima možnost postati najboljši minister te vlade, če bo začel z gradnjo II.tira. Odločiti se bo moral, ali želi to postati ali ne."

Gospod Veber, ste bili kdaj v podobnem precepu, da ste se morali odločati?

Sam sem se kot obrambni minister, ki je odgovoren za varnost države, odločil za varnost države. Nisem se umaknil interesu zaslužkarjev pri prodaji Telekoma. Da boš tako deloval, prisežeš pred poslanci, izvoljenimi predstavniki ljudstva. Gospod Gašperšič je odgovoren za infrastrukturo, ki je ključna za gospodarski razvoj Slovenije. Moral bo predstaviti javnosti, v čem je težava, in dati karte na mizo. Upam, da to zmore.

Boste torej podprli interpelacijo proti njemu in glasovali za njegovo razrešitev?

Usoda ministra za promet in tudi ministrice za zdravje je pravzaprav v rokah bodoče ministrice za finance. Na to sem opozoril na predstavitvi kandidatke za ministrico mag. Mateje Vraničar Erman. V odgovoru na interpelacijo minister vztraja pri javno-zasebnem partnerstvu, ker naj financiranje z javnimi sredstvi ne bi bilo možno. Že ko sem dobil podporo poslancev, da se opravi razprava o odgovoru ministra Gašperšiča na moje poslansko vprašanje o zamudah pri gradnji II. tira, sem mu povedal, da zasebnega vlagatelja v 27 km dolg odsek železnice, ki je ovrednoten na 1,4 milijarde evrov ne bo...

Zakaj pa ne?

Kdo pa bo vložil toliko denarja, ki bi se mu morebiti povrnil v 100 letih?! Takrat sem tudi opozoril, da je nedopustno, ker ni uspela prijava za evropska sredstva, kjer bi jih bilo mogoče pridobiti celo do 80%. Poglaviten razlog za neuspeh na razpisu je bila nezaprta finančna konstrukcija, ker niso upali ali smeli zapisati, da bo gradnjo sofinancirala država. Zasebnika pa takrat, kot še danes, ni bilo. Ob enakem razmišljanju na finančnem ministrstvu je povsem nepomembno, ali minister ostane, ali pa bo to vlogo prevzel nekdo drug, kajti drugega tira ne bo pod takšnimi pogoji. O tem bo tekla razprava in se ne bi danes opredeljeval glede mojega glasovanja.

Ampak kaj pa sicer mislite o tem?

Moj cilj je, da se II. tir zgradi. Pri tem moram dodati, da bi se danes morali pogovarjati o hitri železnici od Kopra do Šentilja, in ne o enem odseku, ki je sicer ključno ozko grlo. Teh je še kar nekaj na celi progi.

Če primerjava težo njegove Gašperšičeve "odgovornosti" s tisto, ki jo nosi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, kdo izmed njiju je bolj "kriv"?

Izgubljenega življenja ali trajnih posledic zaradi nepravočasne zdravstvene oskrbe ni mogoče povrniti, železniški tir se lahko časovno zamika. To ima sicer hude posledice za razvoj gospodarstva in posledično standard ljudi, ni pa tega mogoče primerjati z izgubo življenja. Zato menim, da je odgovornost za poslabšanje razmer v zdravstvu večja. Zato sem tudi naslovil poslansko pobudo na vlado, da se čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Temu mora vlada prednostno podrediti svoje javnofinančno delovanje. Za čakalne vrste preko 90 dni naj uporabi proračunsko rezervo in prerazporeditev iz drugih, manj nujnih proračunskih postavk. V roku enega meseca naj uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne vrste manjše.

Kaj pa sporno, po naših podatkih nezakonito imenovanje generalnega direktorja UKCL Andraža Kopača? Ga je doslej sploh kdo problematiziral?

Jaz sem ga. Na nezakonito imenovanje generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača sem opozoril v svojem poslanskem vprašanju. Iz odgovora vlade ni mogoče zaključiti, da je bilo imenovanje zakonito, čeprav se trudijo to zakriti. Je pa zanimivo, da tega ne problematizirajo v interpelaciji. Pritožbe neizbranih kandidatov so vložene na sodišču in če ne prej, bo odgovor znan, ko bodo odločili na sodišču. Ker gre za našo najpomembnejšo ustanovo v zdravstvu, bi morali vsak dvom o zakonitosti odpraviti takoj, sicer to omogoča nove zlorabe sistema. Žilne opornice so več kot zgovoren dokaz, da to dejansko obstaja.

Ste tudi vi prepričani, da ima ne glede na težo odgovornost ministrica za zdravje bistveno več možnosti, da ohrani položaj kot minister Gašperšič?

Menim, da je zdravstveni sistem vpet v omrežja, ki se ne želijo odpovedati zaslužkom.

V javnosti se je doslej forsirala zgolj ena varianta t.i. drugega tira železnice med Divačo in Koprom, čeprav obstaja še ena, polovico cenejša. Med 1,4 milijarde in 650 milijoni evrov je velikanska razlika. V čigavem interesu je dražja varianta?

Že s tem, ko država postane investitor, zmanjšamo investicijo za 22%, saj se odšteje DDV. Dejstvo je, da so pridobljena vsa zemljišča in dokumentacija, na podlagi katere je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Če odštejemo še te stroške, smo že na 1 milijardi. Nujno bi bilo potrebno narediti mednarodni razpis, ki bi pokazal realno vrednost projekta. Cene so na trgu nižje, kot so prikazane v investicijski dokumentaciji. Možna je še racionalizacija, da se predorska cev zgradi v dimenziji, ki omogoča v eni cevi oba tira za tovorni promet. S tem odpade ločen servisni predor, obstoječi tir pa ostane za potrebe potniškega prometa in seveda rezerve za tovorni promet. V tem primeru ni nobenih težav z zapiranjem finančne konstrukcije. 200 milijonov je že danes zagotovljenih, razliko do 600 ali 700 milijonov, kolikor lahko ocenjujemo z racionalizacijo projekta in cen na trgu, ni težava. Država se lahko tudi bistveno ceneje zadolžuje. Po 1 do 2% obrestni meri. Zasebnik pa se zadolžuje pod dražjimi pogoji, poleg tega pa bo šel v investicijo, v kolikor bo donos vsaj 8%. Tukaj je razlog za vztrajanje pri 1,4 milijone evrov. Kajti država bo morala razliko do zahtevanega donosa zagotavljati zasebniku iz proračuna. Višja kot je vrednost investicije, več denarja bo odteklo v zasebne žepe.

Ali je drugi tir v dražji varianti za premierja Cerarja lahko neke vrste TEŠ6?

Zgodba se lahko ponovi.

Obstoječa železnica med Divačo in Koprom je t.i. gorska železnica in tovorni promet po njej sploh ne bi smel teči. Kako to, da nam tega nihče ne očita?

Elementi gorske železnice so nesprejemljivi za tako pomembno železniško povezavo, ki oskrbuje gospodarstva v državah do Rusije in Nemčije. Poleg tega je tudi veliko varnostno tveganje, ki lahko nastane ob hujši poškodbi proge zaradi naravne nesreče. Luka Koper je lahko v trenutku odrezana. Transportni stroški so visoki zaradi naklona obstoječe proge 25 promilov. Obstaja ocena, da so prihranki na novi progi, ki ima projektiran naklon 17 promilov in je krajša od obstoječe za 16,6 km, vsaj 50%! Očitno konkurenčnost naših železnic in luke zavirajo lobiji, ki služijo z raznimi študijami in zavlačevanjem investicije.

Ali je res, da ministra Gašperišča zdaj odstavljajo prav ti lobiji, ki si želijo dražjo variante drugega tira?

Lahko ponovim to, na kar sem opozoril že v razpravi v državnem zboru na odgovor ministra na moje poslansko vprašanje: generalni direktor DRI gospod Jurij Kač je nasprotoval II. tiru kot prednostnemu projektu te vlade.