Če želite vedeti, kaj se dogaja z javnim denarjem ali pa vas zanimajo druge morebitne nepravilnosti, potem tega ne smete spraševati ljudi iz Cerarjeve "sanjske ekipe". S tem glede na svoje dosedanje izkušnje mislimo predvsem na sledeče figure: ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, poslanca in strokovnjaka za glasbene kvote Dragana Matića in nevidnega ministra za kulturo Toneta Peršaka. Poleg dolgega čakanja na odgovore se pripravite še na njihovo zavajanje in sprenevedanje. V tem so zelo spretni in inovativni, zato lahko mirno zapišemo, da česa takšnega mediji nismo bili vajeni niti v časih Drnovškove ali Janševe vlade. Očitno Miro Cerar kot premier nima pravih informacij, kaj počnejo člani njegove ministrske ekipe oziroma se mu za to fučka.

Kitaristi in rockerji niso slabi ministri

A če smo na Portalu PLUS v preteklosti pogosto naleteli na sprenevedanje in manipulacije vrste ministrov aktualne vladne ekipe in če so se nekateri člani vladajoče stranke SMC pri našem odgovornem uredniku pritoževali, češ da jih naš medij preveč neusmiljeno "obdeluje", potem moramo pošteno priznati, da v primeru ministra za javno upravo nimamo razlogov za podobno slabo mnenje. Boris Koprivnikar, nekdanji predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kitarist in rocker po duši, si posebne omembe na našem portalu ne zasluži zaradi tega, ker se je v preteklosti večkrat izpostavljal v medijih in zagovarjal stališča, ki bi jih morali drugi njegovi ministrski kolegi ali celo premier Miro Cerar (spomnite se samo propadle prodaje Telekoma ali pa pravičniške drže v primeru pobalinskih policijskih "akcij" na Facebooku). Omembo bi si sicer zaslužil, saj se je v pogajanjih s prekaljenimi voditelji sindikatov javnega sektorja več kot dobro znašel in ni po nepotrebnem popuščal. Vse to je javnosti poznano. Tisto, na kar želimo posebej opozoriti in zaradi česar gospoda Koprivnikarja tudi javno hvalimo, pa je njegov odnos do medijev. Minister Koprivnikar razume poslanstvo medijev in novinarjev. Ve, da smo v službi vseh državljanov. Zaveda se tudi tega, da zaradi svojega poslanstva od javnih funkcionarjev včasih zahtevamo določena pojasnila in odgovore.

Vas zanima nadaljevanje zgodbe?

Boris Koprivnikar nima težav s komuniciranjem z novinarji (Fotografiji: Mediaspeed)

V petek poslano, čez nekaj ur že odgovorjeno

Zanimalo nas je, ali bi gospod Koprivnikar kot minister podpisal javno naročilo v vrednosti 50.000 evrov za 10 psiholoških testov oziroma ali bi kot minister odobril 50.000 evrov za teste, namenjene zaposlitvi desetih novih uslužbencev, do česar je prišlo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). To vprašanje smo ministru poslali v petek, 2. septembra, nekaj minut pred 15. uro. Torej v času, so ko zaposleni v javni upravi praviloma že daleč od svojih službenih računalnikov, saj ob petkih že prej odhajajo iz služb. Pa nas je minister Koprivnikar spet presenetil. Še isto popoldne (17:46) nam je že posredoval odgovor: "Glede konkretnega vprašanja je moj odgovor ne. V pojasnilo: kadrovske agencije za vrhunski kader običajno vzamejo eno mesečno plačo za iskanje, testiranje in pogodbeno ureditev razmerja s ključnimi vodstvenimi kadri za najbolj odgovorna delovna mesta. Primera, ki ga navajate, ne poznam in ga nisem preverjal, vendar ocenjujem, da je na podlagi vašega opisa strošek odločno pretiran."

Morda se takšno komuniciranje najvišjih predstavnikov oblasti marsikomu zdi pričakovano in edino sprejemljivo, vendar vam lahko tisti, ki smo vsakodnevno vpeti v novinarsko delo, zagotovimo, da gre v tem primeru za izjemno redko izjemo. Da bi si katerikoli minister Cerarjeve  vlade v petek popoldne vzel čas in sam odgovoril na konkretno novinarsko vprašanje, je namreč znanstvena fantastika. Ministri na novinarskih konferencah odgovarjajo zgolj na vprašanja, povezana s temo konference, medtem ko na poslana vprašanja največkrat po nekaj dneh odgovorijo na splošno oziroma navajajo stvari, s katerimi si novinarji ne moremo pomagati, zavajajo, se sprenevedajo... Ne verjamete?

Boris odgovarja konkretno, Dragan zavaja in se norčuje

Poglejmo si torej primer. Ko smo predsednika parlamentarnega odbora za kulturo Dragana Matića (SMC) spraševali, ali bo ukrepal, ker Akos še ni pripravil strategije razvoja radijskih in televizijskih programov, je v svojem odgovoru navedel, da je vendar "strategija regulacije" narejena in je vse v najlepšem redu. No, nikakor ni odveč povedati, da strategija razvoja in strategija regulacije nista eno in isto. Še huje, obstoječi Zakon o medijih strategije regulacije sploh ne pozna. To je tako, kot bi če bi poslanca Matića vprašali, ali bo ukrepal, ker se gradnja drugega tira še ni začela, Matić pa nam bi dogovoril, da ima železniška postaja v Ljubljani ne le dva, ampak že 5 peronov. Po naši oceni sodi takšen odgovor v kategorijo norčevanje iz inteligence državljanov in novinarjev.

Ministrstvo za kulturo še vedno skriva avtorja

Navedli bomo še en primer, ki potrjuje, kakšna svetla izjema je minister Koprivnikar. Ko na ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Tone Peršak, pošiljamo vprašanja, nas pustijo bodisi čakati do skrajnega datuma, prikrivajo podatke ali pa se nam nonšalantno zlažejo, da je vse v redu. Tako še danes ne vemo, kdo je avtor škandalozne strategije razvoja medijev, o kateri smo pisali (vir).To je tista strategija, ki bi nam jo zavidala celo Severna Koreja. Podobno je bilo, ko smo Peršakovo ministrstvo spraševali, kaj za božjo voljo počnejo srbske in hrvaške pesmi na spisku "mladih slovenskih pesmi" in so nam odgovorili, da je vse v redu in da sistem odlično deluje! Noro...

Ko ministrica čez noč ni več pristojna

Za konec pa si poglejmo še klasični primer, kako se z mediji v 21. stoletju ne komunicira (razen seveda v Belorusiji, Severni Koreji ali morda Venezueli). Izpostavljamo ministrico za izobraževanje, znanost in šolstvo Majo Makovec Brenčič, zoper katero je poslanska skupina SDS pred dnevi vložila interpelacijo. Najprej smo na njeno ministrstvo naslovili splošno vprašanje, kako ministrica ocenjuje delo dosedanjega direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Franca Dolenca. Ker pozorno spremljamo nepravilnosti na Akosu, smo jo torej spraševali kot poznavalci razmer. Šele čez teden dni smo dobili splošen odgovor in v njem slavospev odločnemu poslovanju Akosa. Ker pa so podatki o poslovanju te agencije povsem drugačni - agencija naj bi imela prvič po šestih letih izgubo v višini skoraj dveh milijonov evrov -, smo ministrici M.M. Brenčič poslali nova, konkretnejša vprašanja, ki smo jih "obogatili" tudi z vsemi slabimi praksami sedanjega direktorja Akosa Franca Dolenca. In argumenti, seveda. Brenčičevi smo torej poslali podobna vprašanja kot njenemu kolegu Borisu Koprivnikarju, na katera nam je slednji že odgovoril v fantastično kratkem času.

Ko Maja Makovec Brenčič prejme neprijetna novinarska vprašanja, brž potunka kolega Koprivnikarja.

Vas zanima, kako se je razpletla zgodba? Če smo na precej spološno vprašanje še dan prej dobili slavospev odličnega poslovanja Akosa, smo 24 ur kasneje iz ministrstva, ki mu načeluje Maja Makovec Brenčič, na podrobnejša vprašanja dobil pojasnilo, da za to niso več pristojni. Ali ni nenavadno, da je ministrica najprej pametovala o stabilnem delovanju Akosa, ko pa je prejela dokaze o slabem poslovanju, je vso odgovornost prenesla na kolega Koprivnikarja in njegovo ministrstvo?! Ves čas njenega ministrovanja je pod njo spadala ta agencija in v tem času da so se na njej izvajale nenavadne prakse direktorja Dolenca (razmetavanje javnega denarja na račun klientelističnih razpisov, neracionalna poraba denarja za vprašljivo zastavljene projekte, rast stroškov za skoraj 100%…). O vsem tem že ves čas poročamo mediji. Toda ko je na to treba odgovoriti, pa ministrica nenadoma ni več pristojna. Vidite, tako svojo odgovornost razumejo predstavniki Cerarjeve vlade. Z redkimi izjemami seveda. Zaradi tega nam ni težko javno pohvaliti Borisa Koprivnikarja in mu izreči priznanje. Upamo, da zaradi tega ne bo imel težav s svojimi kolegicami in kolegi na vladi...