Razkrivamo
Marko Milosavljević o glasbeni kvoti: Minister Peršak bi moral takoj začeti postopke za spremembo spornih členov medijskega zakona!
Po nedavnem intervjuju z odgovornim urednikom Vala 202 Mirkom Štularjem, ki je odkrito spregovoril o novi kvoti slovenske glasbe, dajemo sedaj besedo še medijskemu strokovnjaku dr. Marku Milosavljeviću. Pripravil je krajši komentar na zadnje, povsem zgrešene spremembe Zakona o medijih, ki jih je na pobudo ministrstva za kulturo pod pretvezo nujnosti sooblikovala Cerarjeva koalicija, zlasti njen poslanec Dragan Matić.
18.09.2016 18:30
Piše:
Uredništvo
Ključne besede:
Zakon o medijih
glasbena kvota
Marko Milosavljevič
Tone Peršak
Spremembe Zakona o medijh so skupaj z obrazložitvijo v uvodu dobesedno prevedene iz nekega kanadskega dokumenta. Zaradi takšnega plagiatorstva bi moral uradnik, ki je na ministrstvu pripravljal spremembe (kdo je ta človek, nam še vedno ne želijo razkriti!), odgovarjati. Minister bi ga moral odstaviti.
"Spremembe Zakona o medijih so bile slabo pripravljene, še slabše argumentirane in zdaj še slabše izvajane. Za površnimi in škodljivimi zakonskimi spremembami, ki so se večinoma sklicevale na visoko leteče obljube o zaščiti slovenskega jezika, so se kot običajno skrivali povsem osebni interesi določenih glasbenikov, ministrica in njena ekipa pa je kupila njihov argument o velikem domoljubju, ki se je zdaj že izkazal za popolnoma praznega. Navodila in pravila glede evidence mlade slovenske glasbe so pomanjkljiva - recimo kateri datum objave se šteje in kako ga evidentirati pa tudi kje lahko radijske postaje te pesmi sploh dobijo. To hkrati povzroča veliko dodatnega dela in zmede pri radijskih in televizijskih postajah; za kršitve s strani glasbenikov, ki prijavljajo napačne datume objave, ponovno nihče ne odgovarja, ker je ministrstvo spet pozabilo na sankcije.
V celoti gledano imamo še vedno opravka s spremembami zakona, ki so skupaj z obrazložitvijo v uvodu dobesedno prevedene iz nekega kanadskega dokumenta. Že zaradi takšnega plagiatorstva bi oseba, ki je na ministrstvu pripravljala spremembe (kdo konkretno je to, še vedno ne vemo, saj nam tega na ministrstvu kljub večkratnim prošnjam niso želeli razkriti, op. uredn.), morala odgovarjati in minister bi jo moral odstaviti. Očitno je tudi, da je bilo vso napihovanje s strani takratne ministrice in njene ekipe (v kateri je bil tudi sedanji minister Anton Peršak) glede zaščite slovenskega jezika povsem votlo; ko je ministrstvo za kulturo decembra 2015 objavilo slovesni zapis oziroma dokument ob obletnici referenduma, je v njem predstavilo vsa področja kulture in njihov pomen za slovenski jezik - v celotnem dokumentu pa niti z besedo nista omenjeni le dve področji, ki ju pokriva ministrstvo: mediji in glasba. Ministrstvo je torej že takrat samo pokazalo, da v resnici glasbe (in medijev) sploh ne uvršča med področja, ki so pomembna za slovenski jezik, očitno pa tudi ne za slovensko kulturo in narod.
Zaradi vsega navedenega bi minister Peršak moral preveriti, kako je do teh sprememb sploh prišlo in kdo je napisal obrazložitev zakonske spremembe (ki je prepisana iz kanadskega dokumenta), ter hkrati nemudoma začeti postopke za spremembo omenjenih členov. Glede na slabo stanje strategije medijskega razvoja, ki jo je pripravilo taisto ministrstvo in direktorat za medije, bi bilo namreč za pričakovati, da celostnih sprememb Zakona o medijih še nekaj časa ne bo. Strategija vsekakor ni niti najmanj primeren dokument za utemeljeno, argumentirano osnovo bodočih zakonskih sprememb."