Komentar

Včasih kaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu

Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo.

18.09.2016 05:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   Špela Petrič   Luis-Philippe Demers   Christoph Wachter   Mathias Jud   Polona Tratnik   Saša Spačal   Maja Smrekar

Foto: www.mindopenerz.com

Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami.

Vse misli bi hotele hkrati ven iz mene pred vas, pa se bojim, da je bilo vse skupaj preveč evforično. Želim si, da se ne bi zatikal in se po nepotrebnem širil s pridevniki. No, pa se že zatikam, zato se bom omejil in sistematiziral. Tako bo komentar vsaj pregleden, če že ne bo infotainment. Odločil sem se, da ga bom organiziral z imenskim kazalom. Nobeno ime ne bo položeno pred vas, ne po hierarhiji, ne po trenutni medijski izpostavljenosti. Vsi, ki jih bom omenil, so odličniki. Imenoval bom tiste, ki sem jih srečal v teh svetlih in hitrih dnevih prejšnjega tedna na Ars ElectroniciV soboto, 11.9. 2016 sem sedel v presvetljenem jutru poleg rojstne hiše Antona Brucknerja, v Ansfeldenu poleg Linza, in si veselo zamomljal v čelo: Vse, čisto vse novoveško, bodisi odlično ali nasprotno odličnemu, je spočeto iz snovi romantike.

 

V mojem današnjem imenskem kazalu je poleg Mihe Turšiča kar nekaj nagrajencev Ars Electronice 2016. Kunst ist grosse Kraft, die alles schafft. Umetnost je velika moč, ki lahko vse spremeni.

 

Prvi dve imeni: Evelina Domnitič in Dimitrij Gelfand.

 

To, kar je potrebno takoj izpostaviti, je to, da je bil avditorij njune peformativne akcije fascinantno zbran, čezčloveško potopljen v umetnino. Vrhunska zbranost avditorija je bila integralni del te briljantne celote. Evelina in Dima sta proizvedla umetnino, kozmogonijo prvegega reda! Vzpostavila sta jo z natančno izbranimi tehnološkimi orodji in dosegla v nas kozmično razsežnost najvišje stopnje. Umetnost je enako razum! Gledali smo mikrotehnološko resničnost, ki je bila medijsko manipulirana in lasersko ojačana. Visokofrekventno zvočno in vizualno operacijo smo gledali v realnem času na ekranu. Pozor! Testna procedura je izoblikovala rezultat: Torus!

 

Naj si še enkrat zaukažem; ne bom si dovolil, da bi me zaneslo v opis in razlago umetnine. To, kar želim izpostaviti, je natančno vidno: Oblika vesolja je torus! Prepričan sem, da potrebujem časovno distanco, da bom lahko svoje umetniško doživetje umetnine Evelinine in Dimine umetnine opremil z duhovnim in poetskim inventarjem. Navkljub temu, da smo gledali pretok časa, ki je v visokotehnoloških umetniških praksah že uveljavljen, še nikoli ni bil tako poetsko sistematičen.

 

Slučaj je hotel, da se je pred akcijo Eveline in Dime usedla poleg naju z Dunjo Robertina Šabjanič. Opozorila me je na izbor umetnin v bunkerju linške bivše analogne Pošte. Poglej, bralec, kaj dela elektronika! Ukinja analogne pošte! Med drugim sta bila poleg umetnine Robertine Šebjanič v izboru Bunkerja tudi Nele Akamuza, umetnik, katerega razstavo lahko vidite v tem trenutku v našem mestu Ljubljana v galeriji Kapelica, Špelo Petrič z umetnino Soot-to-mat in Dejana Verzela z estetiziranim fotografskim ekscesom.

 

Neplačan oglas: Državljan republike Slovenije, vsaj enkrat moraš v življenju vstopiti v galerijo Kapelica na Kersnikovi 4, če že nisi dosedaj vstopil morda celo večkrat!

 

Tretje ime: Robertina Šebjanič.

 

Robertina Šebjanič izhaja iz impresivnega pojava, iz čutno-intelektualne senzacije petih ljubljanskih bioumetnic, ki formulirajo in razgrajujejo najkompleksnejše biotske procese ter proizvajajo novo dinamiko v umetnosti, tako na planetarni, kot na lokalni ravni. Robertina Šebjanič je na Ars Electornici manifestirala dve umetnini, performativno umetnino skupaj v sodelovanju s Slavkom Glamočaninom in procesualno umetnino z Ido Hiršenfelder in Alešem Hiengom-Zergonom. Za prvo umetnino z naslovom "Aurelia 1+Hz /proto viva sonification" je dobila častno priznanje Ars Electronice, za drugo umetnino "Time Displacement/Chemobrionic Garden" pa nominacijo v sklopu evropskega projekta za povezovanje znanosti in umetnosti Starts prize-2016.

 

Oba projekta sta v svoji izvrstnosti potopljena v zvočenje neslišnega, v prvi umetnini umetnica zvoči živo neslišno, svet meduz, v drugi pa zvoči rast kristalov. Obe umetnini opazujeta medvrstne temelje, ki izhajajo iz biološkega in kemičnega.

 

Detajl: Ali se zavedate, bralci, da včasih nekaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu?

 

Robertina Šebjanič je dosegla s svojima dvema manifestacijama, seveda s skupaj s Hiršenfelderjevo, Glamočaninom in Hiengom, natančno razvidno in izčiščeno optimalizacijo svojega duha skozi duh časa. To pa je v umetnosti največ! Poleg Robertine Šebjanič predstavljajo odličnost bioumetnosti še imena, kot so Polona Tratnik, Saša Spačal, Maja Smrekar in Špela Petrič.

 

Četrto ime: Špela Petrič.

 

Umetnina z naslovom Soot-o-mat je biopolitični komentar uporabe živih organizmov v proizvodnih procesih. V umetnini-stroju je vpeta in izolirana mišica morske školje, ki v povratni zanki s sproščanjem in krčenjem na steklenem valju, prekritem s sajami, izrisuje školjkin ritmični graf krčenja in sproščanja, proizvodnega giba, kot to počne delavec prve in druge industrijske revolucije, ki je vpet v strojno tovarniško ali pisarniško logiko. Etična strojnica ni samo refleks mizernosti, je tudi strojnica smrti, tovarniške ali pisarniške, ki zahteva dokončno prevrednotenje taylorističnih impulzov, v katere je ta trenutek vpetih več miljard ljudi.

 

Peto in šesto ime: Christoph Wachter in Mathias Jud.

 

Z Dunjo sva poslušala v OK centru predavanje Christopha Wachterja in Mathiasa Juda, ki sta proizvedla digitalno umetnino v umetniški zvrsti "spyart" z naslovom "Pozdravljeni vohuni, me slišite?". Na povabilo švicarske ambasade, ki se nahaja v srčiki nemškega vladnega korpusa v Berlinu, sta proizvedla taktično umetnino s pozicije: če oni vohunijo za nami in nas nadzorujejo, bomo tudi mi njih opazovali in nadzorovali! Na strehi ambasade sta postavila "naredi si sam" anteno in prek nje vzpostavila brezžično (wi-fi) mrežo s pozicije novoveškega čivkanja in krakanja: "Hej, NSA, imam obupno glasnega soseda, prosim, če lahko pošlješ nadenj dron in ga utišaš. Bil bi ti hvaležen."

 

Sedmo ime: Luis-Philippe Demers.

 

Luis-Philippe Demers je moj dolgoletni znanec. V Montrealu je skupaj z Billom Vormom proizvedel petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani Ars Electronice, kjer sta predavala Wachter in Jud. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije. Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna?

 

Na koncu komentarja seštevek o tehno planetu po ogledu Ars Electronice leta 2016: Vsi znanstveni rezultati nam morajo biti dostopni. Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo. Prehod iz vizualnih konceptov v realni svet postaja vedno bolj enostaven. Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami. Čutimo odgovornost, da skupaj z znanstveniki vzpostavimo kritični vpogled v visokotehnološka stanja, da skupaj z njimi preizprašujemo naše etične horizonte. Sami sebi moramo odgovoriti, v kakšni tehno skupnosti želimo živeti. Naj nam skupni spomenik postane naš tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Goerge Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
0
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
19
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
15
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
12
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
Spoznanje! Upor! Reakcija! Svobode ni mogoče prodati za nič na svetu
5
03.07.2021 18:00
Svobode ni mogoče prodati za nič na svetuje bilo že zdavnaj vklesano v zidove renesančnega Dubrovnika. Slaven Tolj trmasto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.609
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.254
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.176
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.408
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.291
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.543
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 918
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 955
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 796
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849