Komentar

Včasih kaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu

Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo.

18.09.2016 05:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   Špela Petrič   Luis-Philippe Demers   Christoph Wachter   Mathias Jud   Polona Tratnik   Saša Spačal   Maja Smrekar

Foto: www.mindopenerz.com

Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami.

Vse misli bi hotele hkrati ven iz mene pred vas, pa se bojim, da je bilo vse skupaj preveč evforično. Želim si, da se ne bi zatikal in se po nepotrebnem širil s pridevniki. No, pa se že zatikam, zato se bom omejil in sistematiziral. Tako bo komentar vsaj pregleden, če že ne bo infotainment. Odločil sem se, da ga bom organiziral z imenskim kazalom. Nobeno ime ne bo položeno pred vas, ne po hierarhiji, ne po trenutni medijski izpostavljenosti. Vsi, ki jih bom omenil, so odličniki. Imenoval bom tiste, ki sem jih srečal v teh svetlih in hitrih dnevih prejšnjega tedna na Ars ElectroniciV soboto, 11.9. 2016 sem sedel v presvetljenem jutru poleg rojstne hiše Antona Brucknerja, v Ansfeldenu poleg Linza, in si veselo zamomljal v čelo: Vse, čisto vse novoveško, bodisi odlično ali nasprotno odličnemu, je spočeto iz snovi romantike.

 

V mojem današnjem imenskem kazalu je poleg Mihe Turšiča kar nekaj nagrajencev Ars Electronice 2016. Kunst ist grosse Kraft, die alles schafft. Umetnost je velika moč, ki lahko vse spremeni.

 

Prvi dve imeni: Evelina Domnitič in Dimitrij Gelfand.

 

To, kar je potrebno takoj izpostaviti, je to, da je bil avditorij njune peformativne akcije fascinantno zbran, čezčloveško potopljen v umetnino. Vrhunska zbranost avditorija je bila integralni del te briljantne celote. Evelina in Dima sta proizvedla umetnino, kozmogonijo prvegega reda! Vzpostavila sta jo z natančno izbranimi tehnološkimi orodji in dosegla v nas kozmično razsežnost najvišje stopnje. Umetnost je enako razum! Gledali smo mikrotehnološko resničnost, ki je bila medijsko manipulirana in lasersko ojačana. Visokofrekventno zvočno in vizualno operacijo smo gledali v realnem času na ekranu. Pozor! Testna procedura je izoblikovala rezultat: Torus!

 

Naj si še enkrat zaukažem; ne bom si dovolil, da bi me zaneslo v opis in razlago umetnine. To, kar želim izpostaviti, je natančno vidno: Oblika vesolja je torus! Prepričan sem, da potrebujem časovno distanco, da bom lahko svoje umetniško doživetje umetnine Evelinine in Dimine umetnine opremil z duhovnim in poetskim inventarjem. Navkljub temu, da smo gledali pretok časa, ki je v visokotehnoloških umetniških praksah že uveljavljen, še nikoli ni bil tako poetsko sistematičen.

 

Slučaj je hotel, da se je pred akcijo Eveline in Dime usedla poleg naju z Dunjo Robertina Šabjanič. Opozorila me je na izbor umetnin v bunkerju linške bivše analogne Pošte. Poglej, bralec, kaj dela elektronika! Ukinja analogne pošte! Med drugim sta bila poleg umetnine Robertine Šebjanič v izboru Bunkerja tudi Nele Akamuza, umetnik, katerega razstavo lahko vidite v tem trenutku v našem mestu Ljubljana v galeriji Kapelica, Špelo Petrič z umetnino Soot-to-mat in Dejana Verzela z estetiziranim fotografskim ekscesom.

 

Neplačan oglas: Državljan republike Slovenije, vsaj enkrat moraš v življenju vstopiti v galerijo Kapelica na Kersnikovi 4, če že nisi dosedaj vstopil morda celo večkrat!

 

Tretje ime: Robertina Šebjanič.

 

Robertina Šebjanič izhaja iz impresivnega pojava, iz čutno-intelektualne senzacije petih ljubljanskih bioumetnic, ki formulirajo in razgrajujejo najkompleksnejše biotske procese ter proizvajajo novo dinamiko v umetnosti, tako na planetarni, kot na lokalni ravni. Robertina Šebjanič je na Ars Electornici manifestirala dve umetnini, performativno umetnino skupaj v sodelovanju s Slavkom Glamočaninom in procesualno umetnino z Ido Hiršenfelder in Alešem Hiengom-Zergonom. Za prvo umetnino z naslovom "Aurelia 1+Hz /proto viva sonification" je dobila častno priznanje Ars Electronice, za drugo umetnino "Time Displacement/Chemobrionic Garden" pa nominacijo v sklopu evropskega projekta za povezovanje znanosti in umetnosti Starts prize-2016.

 

Oba projekta sta v svoji izvrstnosti potopljena v zvočenje neslišnega, v prvi umetnini umetnica zvoči živo neslišno, svet meduz, v drugi pa zvoči rast kristalov. Obe umetnini opazujeta medvrstne temelje, ki izhajajo iz biološkega in kemičnega.

 

Detajl: Ali se zavedate, bralci, da včasih nekaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu?

 

Robertina Šebjanič je dosegla s svojima dvema manifestacijama, seveda s skupaj s Hiršenfelderjevo, Glamočaninom in Hiengom, natančno razvidno in izčiščeno optimalizacijo svojega duha skozi duh časa. To pa je v umetnosti največ! Poleg Robertine Šebjanič predstavljajo odličnost bioumetnosti še imena, kot so Polona Tratnik, Saša Spačal, Maja Smrekar in Špela Petrič.

 

Četrto ime: Špela Petrič.

 

Umetnina z naslovom Soot-o-mat je biopolitični komentar uporabe živih organizmov v proizvodnih procesih. V umetnini-stroju je vpeta in izolirana mišica morske školje, ki v povratni zanki s sproščanjem in krčenjem na steklenem valju, prekritem s sajami, izrisuje školjkin ritmični graf krčenja in sproščanja, proizvodnega giba, kot to počne delavec prve in druge industrijske revolucije, ki je vpet v strojno tovarniško ali pisarniško logiko. Etična strojnica ni samo refleks mizernosti, je tudi strojnica smrti, tovarniške ali pisarniške, ki zahteva dokončno prevrednotenje taylorističnih impulzov, v katere je ta trenutek vpetih več miljard ljudi.

 

Peto in šesto ime: Christoph Wachter in Mathias Jud.

 

Z Dunjo sva poslušala v OK centru predavanje Christopha Wachterja in Mathiasa Juda, ki sta proizvedla digitalno umetnino v umetniški zvrsti "spyart" z naslovom "Pozdravljeni vohuni, me slišite?". Na povabilo švicarske ambasade, ki se nahaja v srčiki nemškega vladnega korpusa v Berlinu, sta proizvedla taktično umetnino s pozicije: če oni vohunijo za nami in nas nadzorujejo, bomo tudi mi njih opazovali in nadzorovali! Na strehi ambasade sta postavila "naredi si sam" anteno in prek nje vzpostavila brezžično (wi-fi) mrežo s pozicije novoveškega čivkanja in krakanja: "Hej, NSA, imam obupno glasnega soseda, prosim, če lahko pošlješ nadenj dron in ga utišaš. Bil bi ti hvaležen."

 

Sedmo ime: Luis-Philippe Demers.

 

Luis-Philippe Demers je moj dolgoletni znanec. V Montrealu je skupaj z Billom Vormom proizvedel petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani Ars Electronice, kjer sta predavala Wachter in Jud. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije. Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna?

 

Na koncu komentarja seštevek o tehno planetu po ogledu Ars Electronice leta 2016: Vsi znanstveni rezultati nam morajo biti dostopni. Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo. Prehod iz vizualnih konceptov v realni svet postaja vedno bolj enostaven. Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami. Čutimo odgovornost, da skupaj z znanstveniki vzpostavimo kritični vpogled v visokotehnološka stanja, da skupaj z njimi preizprašujemo naše etične horizonte. Sami sebi moramo odgovoriti, v kakšni tehno skupnosti želimo živeti. Naj nam skupni spomenik postane naš tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570