Komentar

Včasih kaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu

Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo.

18.09.2016 05:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   Špela Petrič   Luis-Philippe Demers   Christoph Wachter   Mathias Jud   Polona Tratnik   Saša Spačal   Maja Smrekar

Foto: www.mindopenerz.com

Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami.

Vse misli bi hotele hkrati ven iz mene pred vas, pa se bojim, da je bilo vse skupaj preveč evforično. Želim si, da se ne bi zatikal in se po nepotrebnem širil s pridevniki. No, pa se že zatikam, zato se bom omejil in sistematiziral. Tako bo komentar vsaj pregleden, če že ne bo infotainment. Odločil sem se, da ga bom organiziral z imenskim kazalom. Nobeno ime ne bo položeno pred vas, ne po hierarhiji, ne po trenutni medijski izpostavljenosti. Vsi, ki jih bom omenil, so odličniki. Imenoval bom tiste, ki sem jih srečal v teh svetlih in hitrih dnevih prejšnjega tedna na Ars ElectroniciV soboto, 11.9. 2016 sem sedel v presvetljenem jutru poleg rojstne hiše Antona Brucknerja, v Ansfeldenu poleg Linza, in si veselo zamomljal v čelo: Vse, čisto vse novoveško, bodisi odlično ali nasprotno odličnemu, je spočeto iz snovi romantike.

 

V mojem današnjem imenskem kazalu je poleg Mihe Turšiča kar nekaj nagrajencev Ars Electronice 2016. Kunst ist grosse Kraft, die alles schafft. Umetnost je velika moč, ki lahko vse spremeni.

 

Prvi dve imeni: Evelina Domnitič in Dimitrij Gelfand.

 

To, kar je potrebno takoj izpostaviti, je to, da je bil avditorij njune peformativne akcije fascinantno zbran, čezčloveško potopljen v umetnino. Vrhunska zbranost avditorija je bila integralni del te briljantne celote. Evelina in Dima sta proizvedla umetnino, kozmogonijo prvegega reda! Vzpostavila sta jo z natančno izbranimi tehnološkimi orodji in dosegla v nas kozmično razsežnost najvišje stopnje. Umetnost je enako razum! Gledali smo mikrotehnološko resničnost, ki je bila medijsko manipulirana in lasersko ojačana. Visokofrekventno zvočno in vizualno operacijo smo gledali v realnem času na ekranu. Pozor! Testna procedura je izoblikovala rezultat: Torus!

 

Naj si še enkrat zaukažem; ne bom si dovolil, da bi me zaneslo v opis in razlago umetnine. To, kar želim izpostaviti, je natančno vidno: Oblika vesolja je torus! Prepričan sem, da potrebujem časovno distanco, da bom lahko svoje umetniško doživetje umetnine Evelinine in Dimine umetnine opremil z duhovnim in poetskim inventarjem. Navkljub temu, da smo gledali pretok časa, ki je v visokotehnoloških umetniških praksah že uveljavljen, še nikoli ni bil tako poetsko sistematičen.

 

Slučaj je hotel, da se je pred akcijo Eveline in Dime usedla poleg naju z Dunjo Robertina Šabjanič. Opozorila me je na izbor umetnin v bunkerju linške bivše analogne Pošte. Poglej, bralec, kaj dela elektronika! Ukinja analogne pošte! Med drugim sta bila poleg umetnine Robertine Šebjanič v izboru Bunkerja tudi Nele Akamuza, umetnik, katerega razstavo lahko vidite v tem trenutku v našem mestu Ljubljana v galeriji Kapelica, Špelo Petrič z umetnino Soot-to-mat in Dejana Verzela z estetiziranim fotografskim ekscesom.

 

Neplačan oglas: Državljan republike Slovenije, vsaj enkrat moraš v življenju vstopiti v galerijo Kapelica na Kersnikovi 4, če že nisi dosedaj vstopil morda celo večkrat!

 

Tretje ime: Robertina Šebjanič.

 

Robertina Šebjanič izhaja iz impresivnega pojava, iz čutno-intelektualne senzacije petih ljubljanskih bioumetnic, ki formulirajo in razgrajujejo najkompleksnejše biotske procese ter proizvajajo novo dinamiko v umetnosti, tako na planetarni, kot na lokalni ravni. Robertina Šebjanič je na Ars Electornici manifestirala dve umetnini, performativno umetnino skupaj v sodelovanju s Slavkom Glamočaninom in procesualno umetnino z Ido Hiršenfelder in Alešem Hiengom-Zergonom. Za prvo umetnino z naslovom "Aurelia 1+Hz /proto viva sonification" je dobila častno priznanje Ars Electronice, za drugo umetnino "Time Displacement/Chemobrionic Garden" pa nominacijo v sklopu evropskega projekta za povezovanje znanosti in umetnosti Starts prize-2016.

 

Oba projekta sta v svoji izvrstnosti potopljena v zvočenje neslišnega, v prvi umetnini umetnica zvoči živo neslišno, svet meduz, v drugi pa zvoči rast kristalov. Obe umetnini opazujeta medvrstne temelje, ki izhajajo iz biološkega in kemičnega.

 

Detajl: Ali se zavedate, bralci, da včasih nekaj zavrnemo samo zato, ker barva kože ne ustreza kontekstu?

 

Robertina Šebjanič je dosegla s svojima dvema manifestacijama, seveda s skupaj s Hiršenfelderjevo, Glamočaninom in Hiengom, natančno razvidno in izčiščeno optimalizacijo svojega duha skozi duh časa. To pa je v umetnosti največ! Poleg Robertine Šebjanič predstavljajo odličnost bioumetnosti še imena, kot so Polona Tratnik, Saša Spačal, Maja Smrekar in Špela Petrič.

 

Četrto ime: Špela Petrič.

 

Umetnina z naslovom Soot-o-mat je biopolitični komentar uporabe živih organizmov v proizvodnih procesih. V umetnini-stroju je vpeta in izolirana mišica morske školje, ki v povratni zanki s sproščanjem in krčenjem na steklenem valju, prekritem s sajami, izrisuje školjkin ritmični graf krčenja in sproščanja, proizvodnega giba, kot to počne delavec prve in druge industrijske revolucije, ki je vpet v strojno tovarniško ali pisarniško logiko. Etična strojnica ni samo refleks mizernosti, je tudi strojnica smrti, tovarniške ali pisarniške, ki zahteva dokončno prevrednotenje taylorističnih impulzov, v katere je ta trenutek vpetih več miljard ljudi.

 

Peto in šesto ime: Christoph Wachter in Mathias Jud.

 

Z Dunjo sva poslušala v OK centru predavanje Christopha Wachterja in Mathiasa Juda, ki sta proizvedla digitalno umetnino v umetniški zvrsti "spyart" z naslovom "Pozdravljeni vohuni, me slišite?". Na povabilo švicarske ambasade, ki se nahaja v srčiki nemškega vladnega korpusa v Berlinu, sta proizvedla taktično umetnino s pozicije: če oni vohunijo za nami in nas nadzorujejo, bomo tudi mi njih opazovali in nadzorovali! Na strehi ambasade sta postavila "naredi si sam" anteno in prek nje vzpostavila brezžično (wi-fi) mrežo s pozicije novoveškega čivkanja in krakanja: "Hej, NSA, imam obupno glasnega soseda, prosim, če lahko pošlješ nadenj dron in ga utišaš. Bil bi ti hvaležen."

 

Sedmo ime: Luis-Philippe Demers.

 

Luis-Philippe Demers je moj dolgoletni znanec. V Montrealu je skupaj z Billom Vormom proizvedel petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani Ars Electronice, kjer sta predavala Wachter in Jud. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije. Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna?

 

Na koncu komentarja seštevek o tehno planetu po ogledu Ars Electronice leta 2016: Vsi znanstveni rezultati nam morajo biti dostopni. Civili nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam militanti sprivatizirali bazične raziskave skupaj s svojimi podizvajalci. Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence, šele tako lahko vzpostavimo temeljne vrednote tega sveta kot celote. Vsi, čisto vsi, smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Ta kompleksna celota postaja naše razširjeno telo. Prehod iz vizualnih konceptov v realni svet postaja vedno bolj enostaven. Razvojni umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami. Čutimo odgovornost, da skupaj z znanstveniki vzpostavimo kritični vpogled v visokotehnološka stanja, da skupaj z njimi preizprašujemo naše etične horizonte. Sami sebi moramo odgovoriti, v kakšni tehno skupnosti želimo živeti. Naj nam skupni spomenik postane naš tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 927
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840