Komentar

Primer Zemljarič: Voditelj državnega pohoda v slepo ulico ne more nikomur svetovati

V polemično razpravo o "liku in delu" Janeza Zemljariča, ki jo na Portalu PLUS poskušamo vsebinsko in argumentirano voditi, se vključuje še Dimitrij Rupel. Profesor Rupel je v času, ko je takratni tovariš Zemljarič opravljal najvišje politične funkcije v Socialistični republiki Sloveniji, režim opazoval z druge strani, in sicer kot pisatelj, meščanski intelektualec in kasnejši disident.

21.09.2016 19:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Janez Zemljarič   Miro Cerar   Anton Vratuša   Bojan Štih   Stane Kavčič

Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade.

Od vseh - bolj ali manj banalnih - vznesenosti Marka Goloba v zvezi z likom in delom Janeza Zemljariča me je najbolj pretresel naslednji stavek: "Kaj mislite, da se Cerar kot čisti novinec v politiki in vodenju nasploh iz izkušnje Janeza Zemljariča res ne bi mogel ničesar naučiti?" V tem vprašanju se namreč skrivajo tako rekoč vse zablode slovenskega življenja po drugi svetovni vojni, žal tudi večjega dela najnovejše zgodovine po koncu hladne vojne. Privrženci vrlin Janeza Zemljariča (med katerimi so nekatere najbrž nesporne) namreč pozabljajo, da vojvode in vojščaki hladne vojne "gnijo po poljih v bojih pokončani" in da si, kdor ni povsem ob pamet, ne more želeti ponavljanja tistih bojev. Edina izkušnja in edini nauk, ki bi ju moral upoštevati Miro Cerar, je varnostna razdalja od vsega, kar je povezano s komunističnimi voditelji in njihovimi boji.

 

Janez Zemljarič seveda ni bil predsednik slovenske vlade, ampak policijski, udbovski in partijski funkcionar, ki so ga postavili na položaj predsednika izvršnega sveta (IS), torej telesa, ki je poslušno izvrševalo komande centralne in lokalne komunistične partije. Takšno dogajanje je v poročilu o sestanku slovenskega partijskega vodstva 16. junija 1980 (na katerem je France Popit prostodušno priznal, da lahko partija zamenja predsednika IS, kadar hoče) vestno zabeležila večerna in po opozorilu Jaku Koprivcu izbrisala jutranja izdaja režimskega glasila Delo. Takrat so odstavili Antona Vratušo in postavili Janeza Zemljariča.

 

Zvezdno obdobje Janeza Zemljariča se je začelo po koncu reformistične oz. t.i. liberalne politike Staneta Kavčiča. Voditelj, ki je postavil Zemljariča za predsednika izvršnega sveta leta 1980, je bil tisti voditelj, ki je odstavil - že davno pred Vratušo - Staneta Kavčiča; Kavčič pa je bil tisti predsednik izvršnega sveta, ki si je prizadeval, da bi izvršni svet postal vlada. Po odstavitvi Kavčiča so se začeli za Slovenijo mračni časi, ki so obremenili naše življenje z vsemi artikli iz skladišča komunističnih norosti: od bencinskih bonov do depozitov za prestop meje; od usmerjenega izobraževanja do skupnih šolskih jeder. Država, ki jo je pomagal voditi Janez Zemljarič, je slovela po privilegijih novega razreda, po spričevalih o družbenopolitični primernosti, po lustracijah, predvsem pa po inflaciji, razpadanju in končnem brodolomu. Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade. Vlada, ki uporablja Zemljaričeve nasvete, v Evropi pač ne more uspeti, in nemara so slovenski neuspehi pri privatizaciji in gospodarski svobodi povezani z Zemljaričevimi nasveti.

 

Zemljarič je bil uspešen in učinkovit glede na jugoslovanska merila. Imel je svoje občudovalce, med katerimi je bil celo Bojan Štih, ki je prav tako imel svoje občudovalce, med drugim tudi pisca teh vrstic. Ko je Zemljarič postal predsednik izvršnega sveta, mu je Štih rekel: "Zemljarič je bil res nekoč policaj, ampak jaz imam rad policaje, ki hodijo spat po kosilu!" Zemljarič je bil nemara priučen nacionalist, kot so bili še mnogi drugi komunisti, ki so - v osemdesetih letih prejšnjega stoletja - ugotavljali, da njihov sistem nezadržno propada. Njegov problem je bil v tem, da tega propada ni priznal in da je vse do konca Jugoslavije deloval, kot da sistem ne bo propadel, ampak bo preživel.

 

Na tej točki pa se stvari resno zapletejo. Medtem ko so v večini nekdanjih komunističnih držav na komunizem ali socializem že pozabili, je pri nas - in celo bolj kot v Rusiji - spomin na komunizem še živ in dejaven. To je tudi delo zagovornikov naukov Janeza Zemljariča. Vzrok te izjemne anomalije je znan, vendar ne dovolj pojasnjen. Drugim nekdanjim komunističnim državam je leta 1989 zadoščal en sam korak: demokracija. Slovenija je morala narediti dva velika koraka: postati je morala neodvisna država, v drugem koraku pa bi morala demontirati nedemokratične mehanizme, vzpostaviti vladavino prava, uvesti spoštovanje človekovih pravic itn. Da bi se lahko osamosvojili in se učinkovito zoperstavili Miloševiću, smo v Sloveniji potrebovali t.i. enotnost, kar je pomenilo koncesije komunistom. Sožitje (kohabitacija) s komunisti, ki je bilo potrebno za osamosvojitev, je zavrlo demokratične reforme. To, da danes Zemljarič svetuje slovenski vladi, je eno od slovenskih čudaštev, ki ovira normalno (gospodarsko) življenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,549
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,930
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,334
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,063
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 844
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,342
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 793
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426