Komentar

Primer Zemljarič: Voditelj državnega pohoda v slepo ulico ne more nikomur svetovati

V polemično razpravo o "liku in delu" Janeza Zemljariča, ki jo na Portalu PLUS poskušamo vsebinsko in argumentirano voditi, se vključuje še Dimitrij Rupel. Profesor Rupel je v času, ko je takratni tovariš Zemljarič opravljal najvišje politične funkcije v Socialistični republiki Sloveniji, režim opazoval z druge strani, in sicer kot pisatelj, meščanski intelektualec in kasnejši disident.

21.09.2016 19:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Janez Zemljarič   Miro Cerar   Anton Vratuša   Bojan Štih   Stane Kavčič

Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade.

Od vseh - bolj ali manj banalnih - vznesenosti Marka Goloba v zvezi z likom in delom Janeza Zemljariča me je najbolj pretresel naslednji stavek: "Kaj mislite, da se Cerar kot čisti novinec v politiki in vodenju nasploh iz izkušnje Janeza Zemljariča res ne bi mogel ničesar naučiti?" V tem vprašanju se namreč skrivajo tako rekoč vse zablode slovenskega življenja po drugi svetovni vojni, žal tudi večjega dela najnovejše zgodovine po koncu hladne vojne. Privrženci vrlin Janeza Zemljariča (med katerimi so nekatere najbrž nesporne) namreč pozabljajo, da vojvode in vojščaki hladne vojne "gnijo po poljih v bojih pokončani" in da si, kdor ni povsem ob pamet, ne more želeti ponavljanja tistih bojev. Edina izkušnja in edini nauk, ki bi ju moral upoštevati Miro Cerar, je varnostna razdalja od vsega, kar je povezano s komunističnimi voditelji in njihovimi boji.

 

Janez Zemljarič seveda ni bil predsednik slovenske vlade, ampak policijski, udbovski in partijski funkcionar, ki so ga postavili na položaj predsednika izvršnega sveta (IS), torej telesa, ki je poslušno izvrševalo komande centralne in lokalne komunistične partije. Takšno dogajanje je v poročilu o sestanku slovenskega partijskega vodstva 16. junija 1980 (na katerem je France Popit prostodušno priznal, da lahko partija zamenja predsednika IS, kadar hoče) vestno zabeležila večerna in po opozorilu Jaku Koprivcu izbrisala jutranja izdaja režimskega glasila Delo. Takrat so odstavili Antona Vratušo in postavili Janeza Zemljariča.

 

Zvezdno obdobje Janeza Zemljariča se je začelo po koncu reformistične oz. t.i. liberalne politike Staneta Kavčiča. Voditelj, ki je postavil Zemljariča za predsednika izvršnega sveta leta 1980, je bil tisti voditelj, ki je odstavil - že davno pred Vratušo - Staneta Kavčiča; Kavčič pa je bil tisti predsednik izvršnega sveta, ki si je prizadeval, da bi izvršni svet postal vlada. Po odstavitvi Kavčiča so se začeli za Slovenijo mračni časi, ki so obremenili naše življenje z vsemi artikli iz skladišča komunističnih norosti: od bencinskih bonov do depozitov za prestop meje; od usmerjenega izobraževanja do skupnih šolskih jeder. Država, ki jo je pomagal voditi Janez Zemljarič, je slovela po privilegijih novega razreda, po spričevalih o družbenopolitični primernosti, po lustracijah, predvsem pa po inflaciji, razpadanju in končnem brodolomu. Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade. Vlada, ki uporablja Zemljaričeve nasvete, v Evropi pač ne more uspeti, in nemara so slovenski neuspehi pri privatizaciji in gospodarski svobodi povezani z Zemljaričevimi nasveti.

 

Zemljarič je bil uspešen in učinkovit glede na jugoslovanska merila. Imel je svoje občudovalce, med katerimi je bil celo Bojan Štih, ki je prav tako imel svoje občudovalce, med drugim tudi pisca teh vrstic. Ko je Zemljarič postal predsednik izvršnega sveta, mu je Štih rekel: "Zemljarič je bil res nekoč policaj, ampak jaz imam rad policaje, ki hodijo spat po kosilu!" Zemljarič je bil nemara priučen nacionalist, kot so bili še mnogi drugi komunisti, ki so - v osemdesetih letih prejšnjega stoletja - ugotavljali, da njihov sistem nezadržno propada. Njegov problem je bil v tem, da tega propada ni priznal in da je vse do konca Jugoslavije deloval, kot da sistem ne bo propadel, ampak bo preživel.

 

Na tej točki pa se stvari resno zapletejo. Medtem ko so v večini nekdanjih komunističnih držav na komunizem ali socializem že pozabili, je pri nas - in celo bolj kot v Rusiji - spomin na komunizem še živ in dejaven. To je tudi delo zagovornikov naukov Janeza Zemljariča. Vzrok te izjemne anomalije je znan, vendar ne dovolj pojasnjen. Drugim nekdanjim komunističnim državam je leta 1989 zadoščal en sam korak: demokracija. Slovenija je morala narediti dva velika koraka: postati je morala neodvisna država, v drugem koraku pa bi morala demontirati nedemokratične mehanizme, vzpostaviti vladavino prava, uvesti spoštovanje človekovih pravic itn. Da bi se lahko osamosvojili in se učinkovito zoperstavili Miloševiću, smo v Sloveniji potrebovali t.i. enotnost, kar je pomenilo koncesije komunistom. Sožitje (kohabitacija) s komunisti, ki je bilo potrebno za osamosvojitev, je zavrlo demokratične reforme. To, da danes Zemljarič svetuje slovenski vladi, je eno od slovenskih čudaštev, ki ovira normalno (gospodarsko) življenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
0
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,340
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,341
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,831
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,831
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,084
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,477
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,554
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,960
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 550