V čem je torej problem tega referenduma, za katerem sicer stoji - po mnenju neodvisnih medijev - najbolj skorumpiran politik na Balkanu? Kajti splošno uveljavljeno mnenje je, da je referendum najboljše orodje demokracije, saj sprašuje vse volivce, ali podpirajo določeno odločitev. Načeloma referendum ni slab ali škodljiv, saj ljudje na njem izrazijo svojo voljo. Problem nastopi, ko politiki zlorabijo inštitut referenduma in ga uporabijo za svoje politikantske namere. Milorad Dodik, ki je v Moskvi našel novega mentorja, je razpisal referendum o Dnevu Republike Srbske, 9. januarju. Kot je znano, je zaradi občutljivosti te materije Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da takšen referendum ni v skladu z ustavo. Zato ga je razglasilo za neustavnega, tudi v revizijskem postopku, ker je po mnenju najvišje sodne instance te države diskriminatoren do drugih dveh narodov – Hrvatov in Bošnjakov. 9. januar je namreč pravoslavni praznik arhidiakona Svetega Stefana, prvič pa so ga obeležili leta 1992, ko je takratna nelegalna srbska skupščina v Bosni in Hercegovini na Palah razglasila svojo paradržavo, znano kot Republika Srbska. Kot je znano, je Republika Srbska priznana kot entiteta v Bosni in Hercegovini dobra tri leta kasneje s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma. Pravna zanimivost v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine pa je, da je ustavo mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino glasov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, vsi zakoni razen ustave pa morajo biti sprejeti tudi v Domu narodov Bosne in Hercegovine, kar je vsekakor absurd, saj je ustava nad zakoni in predstavlja najvišji pravni akt neke države...

Referendumsko vprašanje za referendum, ki bo v nedeljo, 25. septembra, torej pojutrišnjem, se glasi:

"Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske?"

Del politike napada referendum, srbski politiki (beri: tudi ruski) branijo pravico srbskega naroda, da odloča o praznikih svoje entitete. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi imeli odločbe ustavnega sodišča. Vsak normalen politik mora braniti avtoriteteto ustavnega sodišča svoje države, saj s tem omogoča spoštovanje njegovih odločitev. V konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini se je v bran ustavni odločbi postavil tudi hrvaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine Dragan Čović, ker je zanj ustavno sodišče vrhovna pravna avtoriteta in mu je treba verjeti. Če mu ne bi verjeli, potem je konec Bosne in Hercegovine. Za razliko od pravnega normativista Čovića bošnjaški član istega predsedstva Bakir Izetbegović odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine zagovarja predvsem iz ideoloških razlogov (beri: nacionalnih). Sodišče je odločilo, kakor je odločilo, je dejal, ni potrebe, da se opredeluje za eno ali drugo stran, temveč moramo pogledati, kaj se bo zgodilo v državi, če se ga ne bo spoštovalo.

Milorad Dodik, s katerim je imela Slovenija konec julija precej problemov, saj se je želel udeležiti slovesnosti pri Ruski kapelici in tam (bržkone) prilizovati Vladimirju Putinu, je odločen izpeljati referendum, za kar je prepričan, da ima (ustavno) pravico. Sporen je razlog, kajti Dodik preverja trdnost odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in na ta(k) način testira potrpežljivost mednarodne skupnosti, ki jo predstavljata Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) in Svet za implementacijo miru (PIC), ki sta že pred časom potrdila odločitev o neustavnosti srbskega referenduma in hkrati opozorila, da gre za grobo kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To po nujni oceni resno ogroža stabilnosti in mir, zato sta pozvala oblasti v Republiki Srbski, naj odstopijo od referenduma, katerega rezultat je tako ali tako glede na etnično strukturo prebivalstva v tej entiteti znan že danes. Referendum bo uspel.

Valentin Inzko, Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni & Hercegovini (OHR)

V celotni situaciji je kvečjemu smešna vloga in reakcija mednarodne skupnosti, še posebej visokega predstavnika Valentina Inzka (OHR), ki je na koncu prek Sveta za implementacijo miru začel žugati Dodiku in Republiki Srbski. Vse skupaj se vleče že nekaj tednov in konca še ni videti. Dodik je včeraj od Putina dobil moralno podporo, saj bi Putin v nasprotnem tvegal, da ogrozi svoj položaj na vhodu Ukrajine in še posebej na Krimu. Kljub temu pa igralci v tej "igri", ki bo finale doživela v nedeljo, niso izdelali svoje "end state" strategije, saj so s svojimi ravnanji doslej pripeljali celotno državo v pat pozicijo. In ker zdaj nihče noče odstopiti od svojih namer, ker to zanj pomenilo najverjetnejši politični samomor, bomo analizirali tri najbolj verjetne nedeljske scenarije in njihove posledice za Republiko Srbsko oziroma celotno Bosno in Hercegovino.

Varianta I

Referendum se izvede. Rezultat je že vnaprej znan. Ker so Dodik, Skupščina Republike Srbske in vsi organi te entitete delovali proti odločitvi ustavnega sodišča, se visoki predstavnik Inzko suvereno odloči, da bo suspendiral rezultate  referenduma ter zamenjal odgovorne za njegov razpis in izvedbo. Problem nastane, ker referendum ni samo Dodikov otrok, ampak je botrov veliko več. OHR ni deloval in spremljal dogajanja že pred razpisom referenduma in se je opiral na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Časi Paddya Ashdowna, ki je zamenjal največ politikov, ko je opravljal dolžnost visokega predstavnika, so namreč mimo in menjava glavnih igralcev v Republiki Srbski je skoraj nemogoča. Hipotetično gledano je sicer mogoče, da Valentin Inzko (OHR) zamenja "krivce" za referendum. Toda na to zamenjavo bo srbska entiteta odgovorila z odpoklicem vseh svojih poslancev v parlamentu Bosne in Hercegovine, srbskega člana predsedstva, ministrov, vojakov, policistov in pripadnikov obveščevalnih služb, kot tudi vseh agencij. Takšen radikalen odgovor je za pričakovati, če bi OHR uporabil skrajna sredstva. To bi pomenilo, da se celotno življenje v Bosni in Hercegovini v nekaj dneh povsem zablokira, česar se zaveda tudi OHR. Takšen scenarij bi bil za vse strani poguben, državo treh nacionalnosti bi pahnil v spiralo dezintegracije in verjetno celo oboroženega konflikta, ki je znan iz časov državljanske vojne (1992-1995).

Varianta II

Referendum se ne izvede, in sicer zaradi različnih vzrokov, denimo posredovanja Beograda ali Moskve, ali pa vodstvo Republike Srbske v zadnjem trenutku oceni, da je politično modro odstopiti od izvedbe referenduma. Uradni Beograd je svoje nejasno stališče že podal. Dodik je včeraj na sestanku z Vladimirjem Putinom dobil njegova stališča do referenduma, ki ga je že nakazal veleposlanik Rusije v Bosni in Hercegovini. Idealna rešitev bi bila, da Putin prepriča Dodika oziroma mu nekaj obljubi v zameno za odstop od referenduma in tako reši Dodika. V takem soslednju dogodkov je zmagovalec OHR, saj se lahko pohvali, da je uspešno rešil Bosno in Hercegovino pred dezintegracijo, čeprav je dejansko popolnoma nemočen. Varianta je idealna za vse strani, saj bo Putin veliki posrednik, Dodik pa zmagovalec, ker je vztrajal do konca in je poslušal "velikega brata" iz Moskve. Po tej varianti dejansko izgublja Beograd, ker ga v tej zgodbi sploh ni, kar se sliši skoraj neverjetno. Najverjetneje je resnica malce drugačna in se Beograd potihem usklajuje s Putinom, uradno pa se je moral tudi zaradi Evropske unije ograditi od razpisa referenduma.

Varianta III

Referendum se izvede. OHR in mednarodna skupnost javno kritizirata Dodika in Republiko Srbsko zaradi rušenja ustavnosti in zakonitosti, saj so negirali odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Srbi slavijo svojo "zmago" v Bosni in Hercegovini. OHR Inzko ne zamenja odgovornih za referendum, zaradi česar Bošnjaki protestirajo. Veliko je hrupa, zgodi pa se nič. Referendum se takoj po lokalnih volitvah pozabi in so vsi zadovoljni. V tem razvoju dogodkov so poraženci vsi, Dodik zato, ker ne spoštuje rezultatov referenduma, OHR ker ni pravočasno reagiral, Izetbegović ker ni uspel preprečiti izvedbe referenduma in nenzadnje tudi Ustavno sodišče, ker srbska entiteta dejansko ni spoštovala njegove odločitve.

***

Trenutno stanje na politični sceni v Bosni in Hercegovini je zelo kompleksno in vnetljivo. Nihče se ne bo izvlekel brez prask, nekateri bodo tudi polomljeni in se bodo zelo slabo počutili. Tukaj mislimo predvsem na OHR, PIC, Dodika in Izetbegovića. Najbolj verjeten razvoj dogodkov prinaša varianta I, najboljša rešitev pa varianta II, po kateri bi Putin "svetoval" Dodiku, naj Srbi referendum začasno "odložijo" in počakajo na boljše čase.

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

Dodikov referendum 25. septembra je del njegove sestavljanke ABCD referendumov. Razpisani referendum nosi oznako D, napovedujejo pa se še novi. Referendum C bo uperjen proti Tožilstvu in Sodišču Bosne in Hercegovine, referendum B proti Ustavnemu sodišču, za konec pa pride še tisti najhujši referendum z oznako A. To pa bo referendum o srbski odcepitvi od Bosne in Hercegovine. Ali imajo tudi drugi igralci v politični sceni v Bosni in Hercegovini ter okrog nje svoje sestavljanke?