Razkrivamo

Zaradi srbskega referenduma v nedeljo lahko v Bosni in Hercegovini ponovno poči

Temperatura pred nedeljskim referendumom v srbskem delu Bosne in Hercegovine narašča. Kljub jasni prepovedi ustavnega sodišča bo namreč predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil včeraj "na posvetu" pri Putinu v Moskvi, izvedel na prvi pogled benigen referendum z vprašanjem "Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske". Toda gre za vse prej kot nedolžno ljudsko odločanje. Opazovalci celo opozarjajo, da lahko referendum privede do nove mednacionalne konfrontacije v tej nemirni balkanski državi, ki meji na članico Evropske unije.

22.09.2016 21:04
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Milorad Dodik   Bosna in Hercegovina   Daytonski sporazum   Republika Srbska   referendum

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

V čem je torej problem tega referenduma, za katerem sicer stoji - po mnenju neodvisnih medijev - najbolj skorumpiran politik na Balkanu? Kajti splošno uveljavljeno mnenje je, da je referendum najboljše orodje demokracije, saj sprašuje vse volivce, ali podpirajo določeno odločitev. Načeloma referendum ni slab ali škodljiv, saj ljudje na njem izrazijo svojo voljo. Problem nastopi, ko politiki zlorabijo inštitut referenduma in ga uporabijo za svoje politikantske namere. Milorad Dodik, ki je v Moskvi našel novega mentorja, je razpisal referendum o Dnevu Republike Srbske, 9. januarju. Kot je znano, je zaradi občutljivosti te materije Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da takšen referendum ni v skladu z ustavo. Zato ga je razglasilo za neustavnega, tudi v revizijskem postopku, ker je po mnenju najvišje sodne instance te države diskriminatoren do drugih dveh narodov – Hrvatov in Bošnjakov. 9. januar je namreč pravoslavni praznik arhidiakona Svetega Stefana, prvič pa so ga obeležili leta 1992, ko je takratna nelegalna srbska skupščina v Bosni in Hercegovini na Palah razglasila svojo paradržavo, znano kot Republika Srbska. Kot je znano, je Republika Srbska priznana kot entiteta v Bosni in Hercegovini dobra tri leta kasneje s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma. Pravna zanimivost v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine pa je, da je ustavo mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino glasov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, vsi zakoni razen ustave pa morajo biti sprejeti tudi v Domu narodov Bosne in Hercegovine, kar je vsekakor absurd, saj je ustava nad zakoni in predstavlja najvišji pravni akt neke države...

 

Referendumsko vprašanje za referendum, ki bo v nedeljo, 25. septembra, torej pojutrišnjem, se glasi:

 

"Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske?"

 

Del politike napada referendum, srbski politiki (beri: tudi ruski) branijo pravico srbskega naroda, da odloča o praznikih svoje entitete. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi imeli odločbe ustavnega sodišča. Vsak normalen politik mora braniti avtoriteteto ustavnega sodišča svoje države, saj s tem omogoča spoštovanje njegovih odločitev. V konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini se je v bran ustavni odločbi postavil tudi hrvaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine Dragan Čović, ker je zanj ustavno sodišče vrhovna pravna avtoriteta in mu je treba verjeti. Če mu ne bi verjeli, potem je konec Bosne in Hercegovine. Za razliko od pravnega normativista Čovića bošnjaški član istega predsedstva Bakir Izetbegović odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine zagovarja predvsem iz ideoloških razlogov (beri: nacionalnih). Sodišče je odločilo, kakor je odločilo, je dejal, ni potrebe, da se opredeluje za eno ali drugo stran, temveč moramo pogledati, kaj se bo zgodilo v državi, če se ga ne bo spoštovalo.

 

Milorad Dodik, s katerim je imela Slovenija konec julija precej problemov, saj se je želel udeležiti slovesnosti pri Ruski kapelici in tam (bržkone) prilizovati Vladimirju Putinu, je odločen izpeljati referendum, za kar je prepričan, da ima (ustavno) pravico. Sporen je razlog, kajti Dodik preverja trdnost odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in na ta(k) način testira potrpežljivost mednarodne skupnosti, ki jo predstavljata Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) in Svet za implementacijo miru (PIC), ki sta že pred časom potrdila odločitev o neustavnosti srbskega referenduma in hkrati opozorila, da gre za grobo kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To po nujni oceni resno ogroža stabilnosti in mir, zato sta pozvala oblasti v Republiki Srbski, naj odstopijo od referenduma, katerega rezultat je tako ali tako glede na etnično strukturo prebivalstva v tej entiteti znan že danes. Referendum bo uspel.

 

Valentin Inzko, Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni & Hercegovini (OHR)

 

 

V celotni situaciji je kvečjemu smešna vloga in reakcija mednarodne skupnosti, še posebej visokega predstavnika Valentina Inzka (OHR), ki je na koncu prek Sveta za implementacijo miru začel žugati Dodiku in Republiki Srbski. Vse skupaj se vleče že nekaj tednov in konca še ni videti. Dodik je včeraj od Putina dobil moralno podporo, saj bi Putin v nasprotnem tvegal, da ogrozi svoj položaj na vhodu Ukrajine in še posebej na Krimu. Kljub temu pa igralci v tej "igri", ki bo finale doživela v nedeljo, niso izdelali svoje "end state" strategije, saj so s svojimi ravnanji doslej pripeljali celotno državo v pat pozicijo. In ker zdaj nihče noče odstopiti od svojih namer, ker to zanj pomenilo najverjetnejši politični samomor, bomo analizirali tri najbolj verjetne nedeljske scenarije in njihove posledice za Republiko Srbsko oziroma celotno Bosno in Hercegovino.

 

 

Varianta I

 

Referendum se izvede. Rezultat je že vnaprej znan. Ker so Dodik, Skupščina Republike Srbske in vsi organi te entitete delovali proti odločitvi ustavnega sodišča, se visoki predstavnik Inzko suvereno odloči, da bo suspendiral rezultate  referenduma ter zamenjal odgovorne za njegov razpis in izvedbo. Problem nastane, ker referendum ni samo Dodikov otrok, ampak je botrov veliko več. OHR ni deloval in spremljal dogajanja že pred razpisom referenduma in se je opiral na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Časi Paddya Ashdowna, ki je zamenjal največ politikov, ko je opravljal dolžnost visokega predstavnika, so namreč mimo in menjava glavnih igralcev v Republiki Srbski je skoraj nemogoča. Hipotetično gledano je sicer mogoče, da Valentin Inzko (OHR) zamenja "krivce" za referendum. Toda na to zamenjavo bo srbska entiteta odgovorila z odpoklicem vseh svojih poslancev v parlamentu Bosne in Hercegovine, srbskega člana predsedstva, ministrov, vojakov, policistov in pripadnikov obveščevalnih služb, kot tudi vseh agencij. Takšen radikalen odgovor je za pričakovati, če bi OHR uporabil skrajna sredstva. To bi pomenilo, da se celotno življenje v Bosni in Hercegovini v nekaj dneh povsem zablokira, česar se zaveda tudi OHR. Takšen scenarij bi bil za vse strani poguben, državo treh nacionalnosti bi pahnil v spiralo dezintegracije in verjetno celo oboroženega konflikta, ki je znan iz časov državljanske vojne (1992-1995).

 

 

Varianta II

 

Referendum se ne izvede, in sicer zaradi različnih vzrokov, denimo posredovanja Beograda ali Moskve, ali pa vodstvo Republike Srbske v zadnjem trenutku oceni, da je politično modro odstopiti od izvedbe referenduma. Uradni Beograd je svoje nejasno stališče že podal. Dodik je včeraj na sestanku z Vladimirjem Putinom dobil njegova stališča do referenduma, ki ga je že nakazal veleposlanik Rusije v Bosni in Hercegovini. Idealna rešitev bi bila, da Putin prepriča Dodika oziroma mu nekaj obljubi v zameno za odstop od referenduma in tako reši Dodika. V takem soslednju dogodkov je zmagovalec OHR, saj se lahko pohvali, da je uspešno rešil Bosno in Hercegovino pred dezintegracijo, čeprav je dejansko popolnoma nemočen. Varianta je idealna za vse strani, saj bo Putin veliki posrednik, Dodik pa zmagovalec, ker je vztrajal do konca in je poslušal "velikega brata" iz Moskve. Po tej varianti dejansko izgublja Beograd, ker ga v tej zgodbi sploh ni, kar se sliši skoraj neverjetno. Najverjetneje je resnica malce drugačna in se Beograd potihem usklajuje s Putinom, uradno pa se je moral tudi zaradi Evropske unije ograditi od razpisa referenduma.

 

 

Varianta III

 

Referendum se izvede. OHR in mednarodna skupnost javno kritizirata Dodika in Republiko Srbsko zaradi rušenja ustavnosti in zakonitosti, saj so negirali odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Srbi slavijo svojo "zmago" v Bosni in Hercegovini. OHR Inzko ne zamenja odgovornih za referendum, zaradi česar Bošnjaki protestirajo. Veliko je hrupa, zgodi pa se nič. Referendum se takoj po lokalnih volitvah pozabi in so vsi zadovoljni. V tem razvoju dogodkov so poraženci vsi, Dodik zato, ker ne spoštuje rezultatov referenduma, OHR ker ni pravočasno reagiral, Izetbegović ker ni uspel preprečiti izvedbe referenduma in nenzadnje tudi Ustavno sodišče, ker srbska entiteta dejansko ni spoštovala njegove odločitve.

 

 

***

 

Trenutno stanje na politični sceni v Bosni in Hercegovini je zelo kompleksno in vnetljivo. Nihče se ne bo izvlekel brez prask, nekateri bodo tudi polomljeni in se bodo zelo slabo počutili. Tukaj mislimo predvsem na OHR, PIC, Dodika in Izetbegovića. Najbolj verjeten razvoj dogodkov prinaša varianta I, najboljša rešitev pa varianta II, po kateri bi Putin "svetoval" Dodiku, naj Srbi referendum začasno "odložijo" in počakajo na boljše čase.

 

 

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

 

Dodikov referendum 25. septembra je del njegove sestavljanke ABCD referendumov. Razpisani referendum nosi oznako D, napovedujejo pa se še novi. Referendum C bo uperjen proti Tožilstvu in Sodišču Bosne in Hercegovine, referendum B proti Ustavnemu sodišču, za konec pa pride še tisti najhujši referendum z oznako A. To pa bo referendum o srbski odcepitvi od Bosne in Hercegovine. Ali imajo tudi drugi igralci v politični sceni v Bosni in Hercegovini ter okrog nje svoje sestavljanke?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
11
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.754
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.492
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.554
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.065
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.498
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.436
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.329
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 624
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 484
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335