Razkrivamo

Zaradi srbskega referenduma v nedeljo lahko v Bosni in Hercegovini ponovno poči

Temperatura pred nedeljskim referendumom v srbskem delu Bosne in Hercegovine narašča. Kljub jasni prepovedi ustavnega sodišča bo namreč predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil včeraj "na posvetu" pri Putinu v Moskvi, izvedel na prvi pogled benigen referendum z vprašanjem "Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske". Toda gre za vse prej kot nedolžno ljudsko odločanje. Opazovalci celo opozarjajo, da lahko referendum privede do nove mednacionalne konfrontacije v tej nemirni balkanski državi, ki meji na članico Evropske unije.

22.09.2016 21:04
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Milorad Dodik   Bosna in Hercegovina   Daytonski sporazum   Republika Srbska   referendum

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

V čem je torej problem tega referenduma, za katerem sicer stoji - po mnenju neodvisnih medijev - najbolj skorumpiran politik na Balkanu? Kajti splošno uveljavljeno mnenje je, da je referendum najboljše orodje demokracije, saj sprašuje vse volivce, ali podpirajo določeno odločitev. Načeloma referendum ni slab ali škodljiv, saj ljudje na njem izrazijo svojo voljo. Problem nastopi, ko politiki zlorabijo inštitut referenduma in ga uporabijo za svoje politikantske namere. Milorad Dodik, ki je v Moskvi našel novega mentorja, je razpisal referendum o Dnevu Republike Srbske, 9. januarju. Kot je znano, je zaradi občutljivosti te materije Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da takšen referendum ni v skladu z ustavo. Zato ga je razglasilo za neustavnega, tudi v revizijskem postopku, ker je po mnenju najvišje sodne instance te države diskriminatoren do drugih dveh narodov – Hrvatov in Bošnjakov. 9. januar je namreč pravoslavni praznik arhidiakona Svetega Stefana, prvič pa so ga obeležili leta 1992, ko je takratna nelegalna srbska skupščina v Bosni in Hercegovini na Palah razglasila svojo paradržavo, znano kot Republika Srbska. Kot je znano, je Republika Srbska priznana kot entiteta v Bosni in Hercegovini dobra tri leta kasneje s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma. Pravna zanimivost v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine pa je, da je ustavo mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino glasov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, vsi zakoni razen ustave pa morajo biti sprejeti tudi v Domu narodov Bosne in Hercegovine, kar je vsekakor absurd, saj je ustava nad zakoni in predstavlja najvišji pravni akt neke države...

 

Referendumsko vprašanje za referendum, ki bo v nedeljo, 25. septembra, torej pojutrišnjem, se glasi:

 

"Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske?"

 

Del politike napada referendum, srbski politiki (beri: tudi ruski) branijo pravico srbskega naroda, da odloča o praznikih svoje entitete. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi imeli odločbe ustavnega sodišča. Vsak normalen politik mora braniti avtoriteteto ustavnega sodišča svoje države, saj s tem omogoča spoštovanje njegovih odločitev. V konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini se je v bran ustavni odločbi postavil tudi hrvaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine Dragan Čović, ker je zanj ustavno sodišče vrhovna pravna avtoriteta in mu je treba verjeti. Če mu ne bi verjeli, potem je konec Bosne in Hercegovine. Za razliko od pravnega normativista Čovića bošnjaški član istega predsedstva Bakir Izetbegović odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine zagovarja predvsem iz ideoloških razlogov (beri: nacionalnih). Sodišče je odločilo, kakor je odločilo, je dejal, ni potrebe, da se opredeluje za eno ali drugo stran, temveč moramo pogledati, kaj se bo zgodilo v državi, če se ga ne bo spoštovalo.

 

Milorad Dodik, s katerim je imela Slovenija konec julija precej problemov, saj se je želel udeležiti slovesnosti pri Ruski kapelici in tam (bržkone) prilizovati Vladimirju Putinu, je odločen izpeljati referendum, za kar je prepričan, da ima (ustavno) pravico. Sporen je razlog, kajti Dodik preverja trdnost odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in na ta(k) način testira potrpežljivost mednarodne skupnosti, ki jo predstavljata Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) in Svet za implementacijo miru (PIC), ki sta že pred časom potrdila odločitev o neustavnosti srbskega referenduma in hkrati opozorila, da gre za grobo kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To po nujni oceni resno ogroža stabilnosti in mir, zato sta pozvala oblasti v Republiki Srbski, naj odstopijo od referenduma, katerega rezultat je tako ali tako glede na etnično strukturo prebivalstva v tej entiteti znan že danes. Referendum bo uspel.

 

Valentin Inzko, Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni & Hercegovini (OHR)

 

 

V celotni situaciji je kvečjemu smešna vloga in reakcija mednarodne skupnosti, še posebej visokega predstavnika Valentina Inzka (OHR), ki je na koncu prek Sveta za implementacijo miru začel žugati Dodiku in Republiki Srbski. Vse skupaj se vleče že nekaj tednov in konca še ni videti. Dodik je včeraj od Putina dobil moralno podporo, saj bi Putin v nasprotnem tvegal, da ogrozi svoj položaj na vhodu Ukrajine in še posebej na Krimu. Kljub temu pa igralci v tej "igri", ki bo finale doživela v nedeljo, niso izdelali svoje "end state" strategije, saj so s svojimi ravnanji doslej pripeljali celotno državo v pat pozicijo. In ker zdaj nihče noče odstopiti od svojih namer, ker to zanj pomenilo najverjetnejši politični samomor, bomo analizirali tri najbolj verjetne nedeljske scenarije in njihove posledice za Republiko Srbsko oziroma celotno Bosno in Hercegovino.

 

 

Varianta I

 

Referendum se izvede. Rezultat je že vnaprej znan. Ker so Dodik, Skupščina Republike Srbske in vsi organi te entitete delovali proti odločitvi ustavnega sodišča, se visoki predstavnik Inzko suvereno odloči, da bo suspendiral rezultate  referenduma ter zamenjal odgovorne za njegov razpis in izvedbo. Problem nastane, ker referendum ni samo Dodikov otrok, ampak je botrov veliko več. OHR ni deloval in spremljal dogajanja že pred razpisom referenduma in se je opiral na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Časi Paddya Ashdowna, ki je zamenjal največ politikov, ko je opravljal dolžnost visokega predstavnika, so namreč mimo in menjava glavnih igralcev v Republiki Srbski je skoraj nemogoča. Hipotetično gledano je sicer mogoče, da Valentin Inzko (OHR) zamenja "krivce" za referendum. Toda na to zamenjavo bo srbska entiteta odgovorila z odpoklicem vseh svojih poslancev v parlamentu Bosne in Hercegovine, srbskega člana predsedstva, ministrov, vojakov, policistov in pripadnikov obveščevalnih služb, kot tudi vseh agencij. Takšen radikalen odgovor je za pričakovati, če bi OHR uporabil skrajna sredstva. To bi pomenilo, da se celotno življenje v Bosni in Hercegovini v nekaj dneh povsem zablokira, česar se zaveda tudi OHR. Takšen scenarij bi bil za vse strani poguben, državo treh nacionalnosti bi pahnil v spiralo dezintegracije in verjetno celo oboroženega konflikta, ki je znan iz časov državljanske vojne (1992-1995).

 

 

Varianta II

 

Referendum se ne izvede, in sicer zaradi različnih vzrokov, denimo posredovanja Beograda ali Moskve, ali pa vodstvo Republike Srbske v zadnjem trenutku oceni, da je politično modro odstopiti od izvedbe referenduma. Uradni Beograd je svoje nejasno stališče že podal. Dodik je včeraj na sestanku z Vladimirjem Putinom dobil njegova stališča do referenduma, ki ga je že nakazal veleposlanik Rusije v Bosni in Hercegovini. Idealna rešitev bi bila, da Putin prepriča Dodika oziroma mu nekaj obljubi v zameno za odstop od referenduma in tako reši Dodika. V takem soslednju dogodkov je zmagovalec OHR, saj se lahko pohvali, da je uspešno rešil Bosno in Hercegovino pred dezintegracijo, čeprav je dejansko popolnoma nemočen. Varianta je idealna za vse strani, saj bo Putin veliki posrednik, Dodik pa zmagovalec, ker je vztrajal do konca in je poslušal "velikega brata" iz Moskve. Po tej varianti dejansko izgublja Beograd, ker ga v tej zgodbi sploh ni, kar se sliši skoraj neverjetno. Najverjetneje je resnica malce drugačna in se Beograd potihem usklajuje s Putinom, uradno pa se je moral tudi zaradi Evropske unije ograditi od razpisa referenduma.

 

 

Varianta III

 

Referendum se izvede. OHR in mednarodna skupnost javno kritizirata Dodika in Republiko Srbsko zaradi rušenja ustavnosti in zakonitosti, saj so negirali odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Srbi slavijo svojo "zmago" v Bosni in Hercegovini. OHR Inzko ne zamenja odgovornih za referendum, zaradi česar Bošnjaki protestirajo. Veliko je hrupa, zgodi pa se nič. Referendum se takoj po lokalnih volitvah pozabi in so vsi zadovoljni. V tem razvoju dogodkov so poraženci vsi, Dodik zato, ker ne spoštuje rezultatov referenduma, OHR ker ni pravočasno reagiral, Izetbegović ker ni uspel preprečiti izvedbe referenduma in nenzadnje tudi Ustavno sodišče, ker srbska entiteta dejansko ni spoštovala njegove odločitve.

 

 

***

 

Trenutno stanje na politični sceni v Bosni in Hercegovini je zelo kompleksno in vnetljivo. Nihče se ne bo izvlekel brez prask, nekateri bodo tudi polomljeni in se bodo zelo slabo počutili. Tukaj mislimo predvsem na OHR, PIC, Dodika in Izetbegovića. Najbolj verjeten razvoj dogodkov prinaša varianta I, najboljša rešitev pa varianta II, po kateri bi Putin "svetoval" Dodiku, naj Srbi referendum začasno "odložijo" in počakajo na boljše čase.

 

 

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

 

Dodikov referendum 25. septembra je del njegove sestavljanke ABCD referendumov. Razpisani referendum nosi oznako D, napovedujejo pa se še novi. Referendum C bo uperjen proti Tožilstvu in Sodišču Bosne in Hercegovine, referendum B proti Ustavnemu sodišču, za konec pa pride še tisti najhujši referendum z oznako A. To pa bo referendum o srbski odcepitvi od Bosne in Hercegovine. Ali imajo tudi drugi igralci v politični sceni v Bosni in Hercegovini ter okrog nje svoje sestavljanke?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,263
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,672
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,502
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,677
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,371
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,435
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 736
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 731
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 679
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,997