Razkrivamo

Zaradi srbskega referenduma v nedeljo lahko v Bosni in Hercegovini ponovno poči

Temperatura pred nedeljskim referendumom v srbskem delu Bosne in Hercegovine narašča. Kljub jasni prepovedi ustavnega sodišča bo namreč predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil včeraj "na posvetu" pri Putinu v Moskvi, izvedel na prvi pogled benigen referendum z vprašanjem "Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske". Toda gre za vse prej kot nedolžno ljudsko odločanje. Opazovalci celo opozarjajo, da lahko referendum privede do nove mednacionalne konfrontacije v tej nemirni balkanski državi, ki meji na članico Evropske unije.

22.09.2016 21:04
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Milorad Dodik   Bosna in Hercegovina   Daytonski sporazum   Republika Srbska   referendum

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

V čem je torej problem tega referenduma, za katerem sicer stoji - po mnenju neodvisnih medijev - najbolj skorumpiran politik na Balkanu? Kajti splošno uveljavljeno mnenje je, da je referendum najboljše orodje demokracije, saj sprašuje vse volivce, ali podpirajo določeno odločitev. Načeloma referendum ni slab ali škodljiv, saj ljudje na njem izrazijo svojo voljo. Problem nastopi, ko politiki zlorabijo inštitut referenduma in ga uporabijo za svoje politikantske namere. Milorad Dodik, ki je v Moskvi našel novega mentorja, je razpisal referendum o Dnevu Republike Srbske, 9. januarju. Kot je znano, je zaradi občutljivosti te materije Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da takšen referendum ni v skladu z ustavo. Zato ga je razglasilo za neustavnega, tudi v revizijskem postopku, ker je po mnenju najvišje sodne instance te države diskriminatoren do drugih dveh narodov – Hrvatov in Bošnjakov. 9. januar je namreč pravoslavni praznik arhidiakona Svetega Stefana, prvič pa so ga obeležili leta 1992, ko je takratna nelegalna srbska skupščina v Bosni in Hercegovini na Palah razglasila svojo paradržavo, znano kot Republika Srbska. Kot je znano, je Republika Srbska priznana kot entiteta v Bosni in Hercegovini dobra tri leta kasneje s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma. Pravna zanimivost v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine pa je, da je ustavo mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino glasov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, vsi zakoni razen ustave pa morajo biti sprejeti tudi v Domu narodov Bosne in Hercegovine, kar je vsekakor absurd, saj je ustava nad zakoni in predstavlja najvišji pravni akt neke države...

 

Referendumsko vprašanje za referendum, ki bo v nedeljo, 25. septembra, torej pojutrišnjem, se glasi:

 

"Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske?"

 

Del politike napada referendum, srbski politiki (beri: tudi ruski) branijo pravico srbskega naroda, da odloča o praznikih svoje entitete. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi imeli odločbe ustavnega sodišča. Vsak normalen politik mora braniti avtoriteteto ustavnega sodišča svoje države, saj s tem omogoča spoštovanje njegovih odločitev. V konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini se je v bran ustavni odločbi postavil tudi hrvaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine Dragan Čović, ker je zanj ustavno sodišče vrhovna pravna avtoriteta in mu je treba verjeti. Če mu ne bi verjeli, potem je konec Bosne in Hercegovine. Za razliko od pravnega normativista Čovića bošnjaški član istega predsedstva Bakir Izetbegović odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine zagovarja predvsem iz ideoloških razlogov (beri: nacionalnih). Sodišče je odločilo, kakor je odločilo, je dejal, ni potrebe, da se opredeluje za eno ali drugo stran, temveč moramo pogledati, kaj se bo zgodilo v državi, če se ga ne bo spoštovalo.

 

Milorad Dodik, s katerim je imela Slovenija konec julija precej problemov, saj se je želel udeležiti slovesnosti pri Ruski kapelici in tam (bržkone) prilizovati Vladimirju Putinu, je odločen izpeljati referendum, za kar je prepričan, da ima (ustavno) pravico. Sporen je razlog, kajti Dodik preverja trdnost odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in na ta(k) način testira potrpežljivost mednarodne skupnosti, ki jo predstavljata Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) in Svet za implementacijo miru (PIC), ki sta že pred časom potrdila odločitev o neustavnosti srbskega referenduma in hkrati opozorila, da gre za grobo kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To po nujni oceni resno ogroža stabilnosti in mir, zato sta pozvala oblasti v Republiki Srbski, naj odstopijo od referenduma, katerega rezultat je tako ali tako glede na etnično strukturo prebivalstva v tej entiteti znan že danes. Referendum bo uspel.

 

Valentin Inzko, Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni & Hercegovini (OHR)

 

 

V celotni situaciji je kvečjemu smešna vloga in reakcija mednarodne skupnosti, še posebej visokega predstavnika Valentina Inzka (OHR), ki je na koncu prek Sveta za implementacijo miru začel žugati Dodiku in Republiki Srbski. Vse skupaj se vleče že nekaj tednov in konca še ni videti. Dodik je včeraj od Putina dobil moralno podporo, saj bi Putin v nasprotnem tvegal, da ogrozi svoj položaj na vhodu Ukrajine in še posebej na Krimu. Kljub temu pa igralci v tej "igri", ki bo finale doživela v nedeljo, niso izdelali svoje "end state" strategije, saj so s svojimi ravnanji doslej pripeljali celotno državo v pat pozicijo. In ker zdaj nihče noče odstopiti od svojih namer, ker to zanj pomenilo najverjetnejši politični samomor, bomo analizirali tri najbolj verjetne nedeljske scenarije in njihove posledice za Republiko Srbsko oziroma celotno Bosno in Hercegovino.

 

 

Varianta I

 

Referendum se izvede. Rezultat je že vnaprej znan. Ker so Dodik, Skupščina Republike Srbske in vsi organi te entitete delovali proti odločitvi ustavnega sodišča, se visoki predstavnik Inzko suvereno odloči, da bo suspendiral rezultate  referenduma ter zamenjal odgovorne za njegov razpis in izvedbo. Problem nastane, ker referendum ni samo Dodikov otrok, ampak je botrov veliko več. OHR ni deloval in spremljal dogajanja že pred razpisom referenduma in se je opiral na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Časi Paddya Ashdowna, ki je zamenjal največ politikov, ko je opravljal dolžnost visokega predstavnika, so namreč mimo in menjava glavnih igralcev v Republiki Srbski je skoraj nemogoča. Hipotetično gledano je sicer mogoče, da Valentin Inzko (OHR) zamenja "krivce" za referendum. Toda na to zamenjavo bo srbska entiteta odgovorila z odpoklicem vseh svojih poslancev v parlamentu Bosne in Hercegovine, srbskega člana predsedstva, ministrov, vojakov, policistov in pripadnikov obveščevalnih služb, kot tudi vseh agencij. Takšen radikalen odgovor je za pričakovati, če bi OHR uporabil skrajna sredstva. To bi pomenilo, da se celotno življenje v Bosni in Hercegovini v nekaj dneh povsem zablokira, česar se zaveda tudi OHR. Takšen scenarij bi bil za vse strani poguben, državo treh nacionalnosti bi pahnil v spiralo dezintegracije in verjetno celo oboroženega konflikta, ki je znan iz časov državljanske vojne (1992-1995).

 

 

Varianta II

 

Referendum se ne izvede, in sicer zaradi različnih vzrokov, denimo posredovanja Beograda ali Moskve, ali pa vodstvo Republike Srbske v zadnjem trenutku oceni, da je politično modro odstopiti od izvedbe referenduma. Uradni Beograd je svoje nejasno stališče že podal. Dodik je včeraj na sestanku z Vladimirjem Putinom dobil njegova stališča do referenduma, ki ga je že nakazal veleposlanik Rusije v Bosni in Hercegovini. Idealna rešitev bi bila, da Putin prepriča Dodika oziroma mu nekaj obljubi v zameno za odstop od referenduma in tako reši Dodika. V takem soslednju dogodkov je zmagovalec OHR, saj se lahko pohvali, da je uspešno rešil Bosno in Hercegovino pred dezintegracijo, čeprav je dejansko popolnoma nemočen. Varianta je idealna za vse strani, saj bo Putin veliki posrednik, Dodik pa zmagovalec, ker je vztrajal do konca in je poslušal "velikega brata" iz Moskve. Po tej varianti dejansko izgublja Beograd, ker ga v tej zgodbi sploh ni, kar se sliši skoraj neverjetno. Najverjetneje je resnica malce drugačna in se Beograd potihem usklajuje s Putinom, uradno pa se je moral tudi zaradi Evropske unije ograditi od razpisa referenduma.

 

 

Varianta III

 

Referendum se izvede. OHR in mednarodna skupnost javno kritizirata Dodika in Republiko Srbsko zaradi rušenja ustavnosti in zakonitosti, saj so negirali odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Srbi slavijo svojo "zmago" v Bosni in Hercegovini. OHR Inzko ne zamenja odgovornih za referendum, zaradi česar Bošnjaki protestirajo. Veliko je hrupa, zgodi pa se nič. Referendum se takoj po lokalnih volitvah pozabi in so vsi zadovoljni. V tem razvoju dogodkov so poraženci vsi, Dodik zato, ker ne spoštuje rezultatov referenduma, OHR ker ni pravočasno reagiral, Izetbegović ker ni uspel preprečiti izvedbe referenduma in nenzadnje tudi Ustavno sodišče, ker srbska entiteta dejansko ni spoštovala njegove odločitve.

 

 

***

 

Trenutno stanje na politični sceni v Bosni in Hercegovini je zelo kompleksno in vnetljivo. Nihče se ne bo izvlekel brez prask, nekateri bodo tudi polomljeni in se bodo zelo slabo počutili. Tukaj mislimo predvsem na OHR, PIC, Dodika in Izetbegovića. Najbolj verjeten razvoj dogodkov prinaša varianta I, najboljša rešitev pa varianta II, po kateri bi Putin "svetoval" Dodiku, naj Srbi referendum začasno "odložijo" in počakajo na boljše čase.

 

 

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

 

Dodikov referendum 25. septembra je del njegove sestavljanke ABCD referendumov. Razpisani referendum nosi oznako D, napovedujejo pa se še novi. Referendum C bo uperjen proti Tožilstvu in Sodišču Bosne in Hercegovine, referendum B proti Ustavnemu sodišču, za konec pa pride še tisti najhujši referendum z oznako A. To pa bo referendum o srbski odcepitvi od Bosne in Hercegovine. Ali imajo tudi drugi igralci v politični sceni v Bosni in Hercegovini ter okrog nje svoje sestavljanke?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov
4
13.02.2020 23:00
V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,443
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,172
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,006
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,684
05/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,600
06/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,215
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,560
08/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,699
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,265
10/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,017