Razkrivamo

Zaradi srbskega referenduma v nedeljo lahko v Bosni in Hercegovini ponovno poči

Temperatura pred nedeljskim referendumom v srbskem delu Bosne in Hercegovine narašča. Kljub jasni prepovedi ustavnega sodišča bo namreč predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil včeraj "na posvetu" pri Putinu v Moskvi, izvedel na prvi pogled benigen referendum z vprašanjem "Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske". Toda gre za vse prej kot nedolžno ljudsko odločanje. Opazovalci celo opozarjajo, da lahko referendum privede do nove mednacionalne konfrontacije v tej nemirni balkanski državi, ki meji na članico Evropske unije.

22.09.2016 21:04
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Milorad Dodik   Bosna in Hercegovina   Daytonski sporazum   Republika Srbska   referendum

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

V čem je torej problem tega referenduma, za katerem sicer stoji - po mnenju neodvisnih medijev - najbolj skorumpiran politik na Balkanu? Kajti splošno uveljavljeno mnenje je, da je referendum najboljše orodje demokracije, saj sprašuje vse volivce, ali podpirajo določeno odločitev. Načeloma referendum ni slab ali škodljiv, saj ljudje na njem izrazijo svojo voljo. Problem nastopi, ko politiki zlorabijo inštitut referenduma in ga uporabijo za svoje politikantske namere. Milorad Dodik, ki je v Moskvi našel novega mentorja, je razpisal referendum o Dnevu Republike Srbske, 9. januarju. Kot je znano, je zaradi občutljivosti te materije Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da takšen referendum ni v skladu z ustavo. Zato ga je razglasilo za neustavnega, tudi v revizijskem postopku, ker je po mnenju najvišje sodne instance te države diskriminatoren do drugih dveh narodov – Hrvatov in Bošnjakov. 9. januar je namreč pravoslavni praznik arhidiakona Svetega Stefana, prvič pa so ga obeležili leta 1992, ko je takratna nelegalna srbska skupščina v Bosni in Hercegovini na Palah razglasila svojo paradržavo, znano kot Republika Srbska. Kot je znano, je Republika Srbska priznana kot entiteta v Bosni in Hercegovini dobra tri leta kasneje s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma. Pravna zanimivost v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine pa je, da je ustavo mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino glasov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, vsi zakoni razen ustave pa morajo biti sprejeti tudi v Domu narodov Bosne in Hercegovine, kar je vsekakor absurd, saj je ustava nad zakoni in predstavlja najvišji pravni akt neke države...

 

Referendumsko vprašanje za referendum, ki bo v nedeljo, 25. septembra, torej pojutrišnjem, se glasi:

 

"Ali se strinjate, da se 9. januar obeležuje in slavi kot Dan Republike Srbske?"

 

Del politike napada referendum, srbski politiki (beri: tudi ruski) branijo pravico srbskega naroda, da odloča o praznikih svoje entitete. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi imeli odločbe ustavnega sodišča. Vsak normalen politik mora braniti avtoriteteto ustavnega sodišča svoje države, saj s tem omogoča spoštovanje njegovih odločitev. V konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini se je v bran ustavni odločbi postavil tudi hrvaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine Dragan Čović, ker je zanj ustavno sodišče vrhovna pravna avtoriteta in mu je treba verjeti. Če mu ne bi verjeli, potem je konec Bosne in Hercegovine. Za razliko od pravnega normativista Čovića bošnjaški član istega predsedstva Bakir Izetbegović odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine zagovarja predvsem iz ideoloških razlogov (beri: nacionalnih). Sodišče je odločilo, kakor je odločilo, je dejal, ni potrebe, da se opredeluje za eno ali drugo stran, temveč moramo pogledati, kaj se bo zgodilo v državi, če se ga ne bo spoštovalo.

 

Milorad Dodik, s katerim je imela Slovenija konec julija precej problemov, saj se je želel udeležiti slovesnosti pri Ruski kapelici in tam (bržkone) prilizovati Vladimirju Putinu, je odločen izpeljati referendum, za kar je prepričan, da ima (ustavno) pravico. Sporen je razlog, kajti Dodik preverja trdnost odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in na ta(k) način testira potrpežljivost mednarodne skupnosti, ki jo predstavljata Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) in Svet za implementacijo miru (PIC), ki sta že pred časom potrdila odločitev o neustavnosti srbskega referenduma in hkrati opozorila, da gre za grobo kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To po nujni oceni resno ogroža stabilnosti in mir, zato sta pozvala oblasti v Republiki Srbski, naj odstopijo od referenduma, katerega rezultat je tako ali tako glede na etnično strukturo prebivalstva v tej entiteti znan že danes. Referendum bo uspel.

 

Valentin Inzko, Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni & Hercegovini (OHR)

 

 

V celotni situaciji je kvečjemu smešna vloga in reakcija mednarodne skupnosti, še posebej visokega predstavnika Valentina Inzka (OHR), ki je na koncu prek Sveta za implementacijo miru začel žugati Dodiku in Republiki Srbski. Vse skupaj se vleče že nekaj tednov in konca še ni videti. Dodik je včeraj od Putina dobil moralno podporo, saj bi Putin v nasprotnem tvegal, da ogrozi svoj položaj na vhodu Ukrajine in še posebej na Krimu. Kljub temu pa igralci v tej "igri", ki bo finale doživela v nedeljo, niso izdelali svoje "end state" strategije, saj so s svojimi ravnanji doslej pripeljali celotno državo v pat pozicijo. In ker zdaj nihče noče odstopiti od svojih namer, ker to zanj pomenilo najverjetnejši politični samomor, bomo analizirali tri najbolj verjetne nedeljske scenarije in njihove posledice za Republiko Srbsko oziroma celotno Bosno in Hercegovino.

 

 

Varianta I

 

Referendum se izvede. Rezultat je že vnaprej znan. Ker so Dodik, Skupščina Republike Srbske in vsi organi te entitete delovali proti odločitvi ustavnega sodišča, se visoki predstavnik Inzko suvereno odloči, da bo suspendiral rezultate  referenduma ter zamenjal odgovorne za njegov razpis in izvedbo. Problem nastane, ker referendum ni samo Dodikov otrok, ampak je botrov veliko več. OHR ni deloval in spremljal dogajanja že pred razpisom referenduma in se je opiral na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Časi Paddya Ashdowna, ki je zamenjal največ politikov, ko je opravljal dolžnost visokega predstavnika, so namreč mimo in menjava glavnih igralcev v Republiki Srbski je skoraj nemogoča. Hipotetično gledano je sicer mogoče, da Valentin Inzko (OHR) zamenja "krivce" za referendum. Toda na to zamenjavo bo srbska entiteta odgovorila z odpoklicem vseh svojih poslancev v parlamentu Bosne in Hercegovine, srbskega člana predsedstva, ministrov, vojakov, policistov in pripadnikov obveščevalnih služb, kot tudi vseh agencij. Takšen radikalen odgovor je za pričakovati, če bi OHR uporabil skrajna sredstva. To bi pomenilo, da se celotno življenje v Bosni in Hercegovini v nekaj dneh povsem zablokira, česar se zaveda tudi OHR. Takšen scenarij bi bil za vse strani poguben, državo treh nacionalnosti bi pahnil v spiralo dezintegracije in verjetno celo oboroženega konflikta, ki je znan iz časov državljanske vojne (1992-1995).

 

 

Varianta II

 

Referendum se ne izvede, in sicer zaradi različnih vzrokov, denimo posredovanja Beograda ali Moskve, ali pa vodstvo Republike Srbske v zadnjem trenutku oceni, da je politično modro odstopiti od izvedbe referenduma. Uradni Beograd je svoje nejasno stališče že podal. Dodik je včeraj na sestanku z Vladimirjem Putinom dobil njegova stališča do referenduma, ki ga je že nakazal veleposlanik Rusije v Bosni in Hercegovini. Idealna rešitev bi bila, da Putin prepriča Dodika oziroma mu nekaj obljubi v zameno za odstop od referenduma in tako reši Dodika. V takem soslednju dogodkov je zmagovalec OHR, saj se lahko pohvali, da je uspešno rešil Bosno in Hercegovino pred dezintegracijo, čeprav je dejansko popolnoma nemočen. Varianta je idealna za vse strani, saj bo Putin veliki posrednik, Dodik pa zmagovalec, ker je vztrajal do konca in je poslušal "velikega brata" iz Moskve. Po tej varianti dejansko izgublja Beograd, ker ga v tej zgodbi sploh ni, kar se sliši skoraj neverjetno. Najverjetneje je resnica malce drugačna in se Beograd potihem usklajuje s Putinom, uradno pa se je moral tudi zaradi Evropske unije ograditi od razpisa referenduma.

 

 

Varianta III

 

Referendum se izvede. OHR in mednarodna skupnost javno kritizirata Dodika in Republiko Srbsko zaradi rušenja ustavnosti in zakonitosti, saj so negirali odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Srbi slavijo svojo "zmago" v Bosni in Hercegovini. OHR Inzko ne zamenja odgovornih za referendum, zaradi česar Bošnjaki protestirajo. Veliko je hrupa, zgodi pa se nič. Referendum se takoj po lokalnih volitvah pozabi in so vsi zadovoljni. V tem razvoju dogodkov so poraženci vsi, Dodik zato, ker ne spoštuje rezultatov referenduma, OHR ker ni pravočasno reagiral, Izetbegović ker ni uspel preprečiti izvedbe referenduma in nenzadnje tudi Ustavno sodišče, ker srbska entiteta dejansko ni spoštovala njegove odločitve.

 

 

***

 

Trenutno stanje na politični sceni v Bosni in Hercegovini je zelo kompleksno in vnetljivo. Nihče se ne bo izvlekel brez prask, nekateri bodo tudi polomljeni in se bodo zelo slabo počutili. Tukaj mislimo predvsem na OHR, PIC, Dodika in Izetbegovića. Najbolj verjeten razvoj dogodkov prinaša varianta I, najboljša rešitev pa varianta II, po kateri bi Putin "svetoval" Dodiku, naj Srbi referendum začasno "odložijo" in počakajo na boljše čase.

 

 

Milorad Dodik in Republika Srbska sta rezultat Daytonskega sporazuma, ki dandanes potrebuje spremembe, saj bo v bodoče prihajalo do podobnih ali celo bolj zahtevnih kriz, katerih vzroke generira prav ta sporazum. Razvoj dogodkov napoveduje, da se bo trenutno krizno stanje v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, spremembe bodo majhne, trenja pa vse večja in večja. Lahko se končajo tudi z ognjem.

 

Dodikov referendum 25. septembra je del njegove sestavljanke ABCD referendumov. Razpisani referendum nosi oznako D, napovedujejo pa se še novi. Referendum C bo uperjen proti Tožilstvu in Sodišču Bosne in Hercegovine, referendum B proti Ustavnemu sodišču, za konec pa pride še tisti najhujši referendum z oznako A. To pa bo referendum o srbski odcepitvi od Bosne in Hercegovine. Ali imajo tudi drugi igralci v politični sceni v Bosni in Hercegovini ter okrog nje svoje sestavljanke?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.873
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.671
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.863
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.080
05/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.782
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.785
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.856
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.177
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.516