Komentar

Saibaba Cerar in njegove vizije

Miro Cerar bo, kot kaže po vseh volilnih napovedih, s svojo stranko rekordni zmagovalec parlamentarnih volitev in ravno zaradi tega je potrebno najbolj kritično pretresti njegov program, njegove trditve in njegove poglede na svet.

22.06.2014 23:25
Piše: Kizo

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja. Na sliki: Miro Cerar, predsednik stranke SMC in njegova partnerica Vesna Arnšek. Vir: www.mediaspeed.net

Niti na misel mi ne pade, da bi se vprašal, zakaj na vseh soočenjih novinarji postavljajo težja vprašanja popolnim outsiderjem, Cerarja pa obmetavajo z vprašanji, ki so prej v domeni pojasnjevanja, da je človek najboljši in najlepši.

 

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja.

 

Alibaba in štirideset razbojnikov, pardon, Cerar in osemdeset strokovnjakov so se posvetili tudi zdravstvu.

 

Razmejil bo med javnim in zasebnim, kar je, priznajte, fantastično originalen predlog, saj na to idejo še nihče ni pomislil.

 

Počakajte na sledečo kolumno, v kateri bomo pregledali, kaj imajo Saibaba Cerar in njegovi jogiji povedati o gospodarstvu, podjetništvu ter finančnemu sistemu.

Mogoče se vam bo zazdelo, da sem dobil desni refleks ali pa obsesijo z Mirom Cerarjem, saj je to že druga kolumna, ki je posvečena temu "novemu obrazu v politiki". Nikar, Miro Cerar bo, kot kaže po vseh volilnih napovedih, s svojo stranko rekordni zmagovalec parlamentarnih volitev in ravno zaradi tega je potrebno najbolj kritično pretresti njegov program, njegove trditve in njegove poglede na svet. Če se namreč ta vprašanja ne bodo odpirala, potem odgovorov ne bo in odločitve volivcev bodo utemeljene na pomanjkljivih informacijah, posledično pa bo končni rezultat volilna prevara.

 

Namerno bom izpustil ocenjevanje Cerarjeve karierne poti in kredibilnosti njegove integritete. Tako me ne bo zanimalo, zakaj nekdo, ki je bil trikrat pravnik leta, išče zaslužek s predavanji o etiki in morali po vrtcih in osnovnih šolah, namesto, da bi bil prvo pravno ime pri vseh večjih mednarodnih pogodbah in postopkih vezanih na Republiko Slovenijo.

 

Ne nameravam niti poglobljeno razpravljati, ali je res "nov obraz" človek, ki ima svojo pisarno v parlamentu in ki so ga v zadnjih treh letih različne politične grupacije dvakrat priporočile za predsednika vlade in enkrat za ministra. Tudi ne mislim problematizirati dejstva, kako zelo nepošteno do vseh racionalnih volivcev je to, da nekdo, ki je očitni pretendent za zmago na parlamentarnih volitvah, komajda v prvem tednu volilne kampanje izpljune svoj program.

 

Niti na misel mi ne pade, da bi se vprašal, zakaj na vseh soočenjih novinarji postavljajo težja vprašanja popolnim outsiderjem, Cerarja pa obmetavajo z vprašanji, ki so prej v domeni pojasnjevanja, da je človek najboljši in najlepši, namesto, da bi ga, zaradi tega, ker je jasno, da bo volitve dobil, do potankosti in brutalno izprašali, kaj bo kot predsednik vlade počel naslednja štiri leta in kako bo rešil strukturne težave slovenske ekonomije. Namesto tega bom raje analiziral njegov program. Če ne drugega, bo vsaj en slovenski medij pošteno opravil svoje delo. 

 

 

Trg dela in cerarizmi

 

Kateri so danes ključni problemi trga dela? Prvič, po zadnjih dosegljivih podatkih (maj 2014) je registriranih kakšnih 120.000 brezposelnih ljudi. To je približno 60.000 več kot v letu 2008, torej v zadnjem letu pred krizo (ko je, resnici na ljubo, že bil potencialni proizvod visoko nad dejanskim).

 

Znotraj brezposelnosti sta daleč najbolj problematični dve kategoriji: naraščanje trajne brezposelnosti in brezposelni iz tekstilne, lesno-predelovalne, gradbene in kovinarske industrije, torej tisti, ki se lahko samo prelijejo v dolgotrajno brezposelnost, saj so panoge, v katerih so bili zaposleni, masivno propadle. Po vseh mogočih raziskavah (in ne nameravam jih še enkrat citirati, ker ni slovenskega ekonomista, ki tega ne bi povedal že stokrat) je problem trga dela nefleksibilnost, previsoka davčna obremenjenost dela in admninistrativne ovire in pomanjkanje dostopa do virov financiranja za tiste, ki bi želeli izstopiti iz brezposelnosti tako, da ustanovijo svoje podjetje. Katere so Cerarjeve rešitve?

 

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja. Glede na njegove predloge so glavni problem pomanjkanje kariernega inkubatorja (ja, še ene državne institucije, ker jih pri nas resnično manjka in ker so bile vse doslej izjemno učinkovite!), pomanjkanje mladinsko/študentske digitalne delovne knjižice, ki jo dobimo z volilno zmago dalajlame Cerarja (in kar bo izjemno pomagalo pri, denimo, zniževanju 20 % brezposelnosti v Murski Soboti), ni dovolj subvencij za nove zaposlitve v negi in skrbi za starejše (ker, seveda, Cerar bo v politiko prinesel tudi svoj denar, ki bo zagotovil subvencije za te iluzorne službe), manjka tudi portal za svetovanje pri izbiri službe, ki ga bo osemdeset Cerarjevih strokovnjakov postavilo (in bo rešil tiste, ki so nedavno v Aha Muri in Cimosu izgubili delo). Večjo zaposlenost in ureditev trga dela bo omogočil tudi večji nadzor inšpektorjev (eh, ja ...), brezposelnost pa se bo zniževalo tudi s poenotenjem obdavčitve vseh vrst dela (res ne vem, če se s tem lahko odpravi brezposelnost in začne ustvarjati nova delovna mesta, ampak tako pravijo).

 

Zdaj razumete kako boste dobili službo, če ste jo slučajno izgubili? Cerar vam bo dal digitalno knjižico, lahko boste šli na izobraževanje v nek inkubator, doma boste lahko gledali portal, ki vam ga bo vsekakor postavil že prvi teden predsedovanja vladi. Ko boste vse to predelali, pa vam bo poslal denar, s katerim boste plačani, ko boste skrbeli za starejše. Če slednjega še niste počeli, nič hudega; Cerar pravi, da to počnite. V tujino pa na žalost ne boste mogli več, ker bo Cerar preprečil, da bi, kot on pravi, vaši možgani bežali čez mejo. 

 

Toda za podjetnike je v njegovem programu skrita dobra novica: Cerar oglašuje delno socialno kapico, ampak le, če bo prišlo do zelene davčne reforme. Na žalost se osemdeset strokovnjakov, ki so te stavke pisali več mesecev in so se z vero v lepšo prihodnost Slovenije (in bremenom odgovornosti), kot je to napisano na spletni strani stranke Mira Cerarja, usklajevali pozno v noč, ni potrudilo še napisati, kaj je to delna socialna kapica in kaj je to zelena davčna reforma.

 

Ampak kljub temu - delna socialna kapica in zelena davčna reforma! Kaj praviš Akrapovič? Boscarol, ali si končno fasciniran? Je pa ta grupacija, ki vztrajno tuhta in piše ter se uskljajuje dolgo v noč, podprla koncept večje fleksibilnosti dela. Ampak pravijo, da samo, če se istočasno vzpostavi večja predvidljivost.

 

Domnevam, da je ta stavek napisal prav dalajlama Cerar sam, ker je tako spraven med socializmom in kapitalizmom, da ga niti Gandhi ne bi mogel zapisati bolj nevtralno. Pa še navodilo za branje tega stavka, da se ne bo pojavljala kakšna kontradiktornost: podjetniki berite samo prvi del stavka (povečala se bo fleksibilnost), zaposleni pa berite samo drugi del stavka (povečala se bo predvidljivost).

 

 

Saibaba Cerar zdravi na daljavo

 

Alibaba in štirideset razbojnikov, pardon, Cerar in osemdeset strokovnjakov so se posvetili tudi zdravstvu.

 

Povzemimo na kratko, kateri so največji uradni in doslej analitično zaznani problemi delovanja in financiranja slovenskega zdravstva. Najprej monopolna pozicija zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je evropska posebnost, saj nobena evropska država zakonsko ne preprečuje izbire ponudnika obveznega zdravstvenega zavarovanja in redko kje boste našli tudi kombinacijo monopola zdravstvenega zavarovanja in dejstva, da tak monopol nadzira in regulira samega sebe.

 

Znotraj tega je prva večja sistemska težava tveganje neučinkovitega delovanja monopolista na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega delovanje ključno vpliva na financiranje zdravstvenega sistema, oziroma zdravja vseh nas. Problemi, ki sledijo, so že ponarodeli: netransparentno in rentniško financiranje nakupov zdravil in tehnološke opreme, kartela veledrogeristov in lekarnarjev, ki napihujeta stroške končnemu plačniku ZZZS in torej vsem nam, zastarel sistem obračunavanja stroškov v zdravstvu (zloglasni SPP-ji), neracionalna bolnišnična mreža brez specializacij, absurdna organizacijska struktura bolnišnic, prepoved javnega rangiranja bolnišnic po kakovosti opravljenih storitev in plačni sistem, ki izključuje kakovost in učinkovitost opravljenega dela (s čimer se "skuha" praksa dvoživk v javnem in zasebnem sektorju).

 

V nasprotju s popolno odtujenostjo, ki jo Miro Cerar manifestira na primeru trga dela, se naš Saibaba za nekaj trenutkov skorajda spusti na realna tla in pove o zdravstveni politiki nekaj bolj konkretnih reči in celo prepozna nekaj problemov, ki so jih identificirale ostale raziskave in strokovnjaki. S tem seveda samo potrdi pravilnost njihovih stališč, za kar mu morajo biti ostali zelo hvaležni.

 

Tako najdemo ukrepe, ki tangirajo na prečiščenje odhodkovnih postavk ZZZS, ne pove sicer kako, ampak okej, razumemo, ne more vsega zapisati v program, to bo povedal na javnih soočenjih (če ga bodo seveda vprašali in če se mu bo zdelo, da je nastopil trenutek, da izstopi iz svoje zen poze). Jaz sicer upam, da govori o stroškovno učinkovitem nakupu zdravil, opreme in tehničnih pripomočkov, ampak naš (kot sam sebe naslavlja) evidentni zmagovalec volitev o tem ne pove nič. Zdaj pa sami razmislite, ali je to normalno ali pa se zmago predaja v roke človeku, ki z odsotnostjo jasnih pozicij ustvarja nenormalno tveganje napačne volilne izbire. 

 

Razmejil bo med javnim in zasebnim, kar je, priznajte, fantastično originalen predlog, saj na to idejo še nihče ni pomislil in tega še nobena stranka ni zapisala v svoj program. Toda, ali ima slednje kaj veze z organizacijsko strukturo bolnišnic in plačnim sistemom, ne izvemo in kot kaže tudi ne bomo izvedeli, saj ga na POP TV in RTV ne smejo vznemirjati s preveč vprašanji. Fant bo še določil standarde in normative, kar bo zagotovo pripomoglo k razbijanju kartelov v zdravstvu ter uničenju rentnikov; kako, ne pove, ampak verjemite, da bo.

 

Poenostavil bo tudi neke sisteme (te virantovske e-bedarije si sami preberite). Zanimiv je tudi sledeči predlog: omogočil bo pravico do soodločanja zavarovancev v organih upravljanja OZZ. Zanimiv je zaradi tega, ker se vsaj prvič pokaže Cerarjev svetovni nazor. Zanj ni bistveno učinkovito delovanje, zanj je bistveno soupravljanje.

 

Z drugimi besedami: ni problem, če je ZZZS monopolist in je zdravje vseh nas v ujetništvu te institucije, da financira naše zdravljenje, zanj je problem, ali lahko Francka ali Joža, ki obvezno zdravstveno zavarovanje financirata, tudi aktivno upravljata z zavarovalnico, ki upravlja z njunim denarjem. Po Cerarjevem mnenju (in seveda mnenju osemdesetih strokovnjakov) ni ključno, da plačnik dobi možnost izbire vplačevanja premije v najbolj učinkovito zavarovalnico, ampak, da kot Janez Novak odloča o njenem delovanju. Brez, da bi pretirano teoretizirali, zakaj ni ravno pametna ideja, da je plačnik storitve soupravljalec ponudnika storitve, povejmo samo, da je ekvivalent te ideje situacija, v kateri kupci kruha in mleka v lokalni trgovini dobijo možnost upravljanja s to trgovino.

 

Seveda pa ne gre pozabiti niti na to, da bo prenesel dopolnilno zdravstveno zavarovanje na obvezno, oziroma pripojil Vzajemno ZZZS-ju. Kaj naj rečemo? To obljublja vsak, ampak verjetno bo to Cerar zares, zares, zares naredil. Po mojem mnenju je združevanje javnih zavodov edini smiseln predlog v tem programu, saj tudi zadane eno izmed bistvenih težav slovenskega zdravstvenega sistema, ki se ji reče neoptimiziran in popolnoma stohastičen sistem financiranja slovenskega zdravstva. Očitno pa je, da plačni sistem ostaja in bodo kakovostni in učinkoviti zdravniki še najprej enako plačani kot tisti, ki se jim komaj ljubi priti do službe.

 

 

Starejši, ne bojte se, prihaja Miro!

 

Stranka Mira Cerarja se pogumno poda tudi na področje pokojninskega sistema. Zakaj pogumno? Prvič, ker tam že leta kraljuje svetovni prvak v upokojenskih disciplinah, Karl Erjavec, drugič, ker je ta tema najbolj odmaknjena od realnosti in bo vsak, ki se je loti, moral nujno vklopiti avtocenzuro, če želi preživeti in tretjič, ker gre za problem, ki skorajda vsaki vladi eksplodira v obraz.

 

Očitno je, da se Cerar, skupaj z modreci, vseh omenjenih omejitev zaveda, saj se s svojimi detekcijami problemov in ponudbo ukrepov za njihovo odpravo docela izogne realnosti. Problemu financiranja pokojninskega sklada, ki že davno tako zelo pušča, da ga je potrebno vse bolj napajati iz proračunskih sredstev, se v celoti izogne. Namesto tega samo zagotovi, da bodo pokojnine na "dostojni ravni".

 

Če smo pošteni, v svetu, ki ga določa negotovost, tega nihče ne more zagotoviti, razen, če o sebi meni, da je nadnaravna entiteta, ki lahko stvari, ne glede na realnost, enostavno zagotovi. In ker je očitno Saibaba Cerar res nadnaravna entiteta, se ni potrebno bati negativnih demografskih trendov, padajočega razmerja med zaposlenimi in upokojenimi, nizke ravni delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, kaj šele tega, da izjemno močan element financiranja pokojnin, torej proračun, vsako leto doživlja novo in novo krčenje prihodkovne postavke. On bo stvari zagotovil.

 

Povedano malce drugače, evidentni zmagovalec volitev, Cerar, odgovorov ne ponuja, čeprav so problemi izjemno resni. Očitno mu je tudi vseeno za delovanje drugega in tretjega stebra pokojninskega sistema in očitno je, da se bo začelo moliti, da enostebrski PAYGO sistem zdrži še nekaj let. Nič ni povedano o tem, da morajo študentje plačevati pokojninske prispevke, ki ne štejejo, da so različne pogodbe (ki jih bo, spomnite se,  vse enako obdavčil) obremenjene s pokojninskimi prispevki, ki ne štejejo ali o tem, da če se ponovno aktivirate v delovni sili, vam odvzamejo pokojnino, ki ste si jo (sistemsko gledano) že zaslužili. Ja, to je vse, kar vam sporoča evidentni zmagovalec volitev 2014 o pokojninskemu sistemu. 

 

Cerarjev oddelek o socialni državi je žalostno odtujen od resničnosti. Ni kaj dosti govora o davčni stimulaciji notranjih skladov odpravnin, ne govori se nič o tem, da bi v času zaostrenih fiskalnih razmer socialne transferje prenesli zgolj na tiste, ki jih res potrebujejo in tako dalje. Namesto tega govori o socialnemu podjetništvu in prostovoljstvu. Lepo, ampak problem je v tem, da denarja za to ni in to menda ve zadnji vaški bebček v največji slovenski vukojebini. Kar hočem reči, nepošteno je obljubljati fiskalno sponzorirana delovna mesta, ker tega denarja ni. 

 

Ste doslej zadovoljni s sposobnostjo Cerarja in osemdesetih modrecev pri zaznavanju strukturnih problemov in z njihovimi predlogi za naslavljanje teh problemov? Se vam zdi, da sem prestrog do evidentnega in verjetno rekordnega zmagovalca volitev 2014? Potem počakajte na sledečo kolumno, v kateri bomo pregledali, kaj imajo Saibaba Cerar in njegovi jogiji povedati o gospodarstvu, podjetništvu ter finančnemu sistemu. Dotlej pa vam prepuščam, da preko slovenskih medijev spremljate tekmovanje v novinarskem prilizovanju. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,415
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,808
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,646
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,788
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,463
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 956
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,743
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 791
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 785
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,534