Komentar

Saibaba Cerar in njegove vizije

Miro Cerar bo, kot kaže po vseh volilnih napovedih, s svojo stranko rekordni zmagovalec parlamentarnih volitev in ravno zaradi tega je potrebno najbolj kritično pretresti njegov program, njegove trditve in njegove poglede na svet.

22.06.2014 23:25
Piše: Kizo

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja. Na sliki: Miro Cerar, predsednik stranke SMC in njegova partnerica Vesna Arnšek. Vir: www.mediaspeed.net

Niti na misel mi ne pade, da bi se vprašal, zakaj na vseh soočenjih novinarji postavljajo težja vprašanja popolnim outsiderjem, Cerarja pa obmetavajo z vprašanji, ki so prej v domeni pojasnjevanja, da je človek najboljši in najlepši.

 

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja.

 

Alibaba in štirideset razbojnikov, pardon, Cerar in osemdeset strokovnjakov so se posvetili tudi zdravstvu.

 

Razmejil bo med javnim in zasebnim, kar je, priznajte, fantastično originalen predlog, saj na to idejo še nihče ni pomislil.

 

Počakajte na sledečo kolumno, v kateri bomo pregledali, kaj imajo Saibaba Cerar in njegovi jogiji povedati o gospodarstvu, podjetništvu ter finančnemu sistemu.

Mogoče se vam bo zazdelo, da sem dobil desni refleks ali pa obsesijo z Mirom Cerarjem, saj je to že druga kolumna, ki je posvečena temu "novemu obrazu v politiki". Nikar, Miro Cerar bo, kot kaže po vseh volilnih napovedih, s svojo stranko rekordni zmagovalec parlamentarnih volitev in ravno zaradi tega je potrebno najbolj kritično pretresti njegov program, njegove trditve in njegove poglede na svet. Če se namreč ta vprašanja ne bodo odpirala, potem odgovorov ne bo in odločitve volivcev bodo utemeljene na pomanjkljivih informacijah, posledično pa bo končni rezultat volilna prevara.

 

Namerno bom izpustil ocenjevanje Cerarjeve karierne poti in kredibilnosti njegove integritete. Tako me ne bo zanimalo, zakaj nekdo, ki je bil trikrat pravnik leta, išče zaslužek s predavanji o etiki in morali po vrtcih in osnovnih šolah, namesto, da bi bil prvo pravno ime pri vseh večjih mednarodnih pogodbah in postopkih vezanih na Republiko Slovenijo.

 

Ne nameravam niti poglobljeno razpravljati, ali je res "nov obraz" človek, ki ima svojo pisarno v parlamentu in ki so ga v zadnjih treh letih različne politične grupacije dvakrat priporočile za predsednika vlade in enkrat za ministra. Tudi ne mislim problematizirati dejstva, kako zelo nepošteno do vseh racionalnih volivcev je to, da nekdo, ki je očitni pretendent za zmago na parlamentarnih volitvah, komajda v prvem tednu volilne kampanje izpljune svoj program.

 

Niti na misel mi ne pade, da bi se vprašal, zakaj na vseh soočenjih novinarji postavljajo težja vprašanja popolnim outsiderjem, Cerarja pa obmetavajo z vprašanji, ki so prej v domeni pojasnjevanja, da je človek najboljši in najlepši, namesto, da bi ga, zaradi tega, ker je jasno, da bo volitve dobil, do potankosti in brutalno izprašali, kaj bo kot predsednik vlade počel naslednja štiri leta in kako bo rešil strukturne težave slovenske ekonomije. Namesto tega bom raje analiziral njegov program. Če ne drugega, bo vsaj en slovenski medij pošteno opravil svoje delo. 

 

 

Trg dela in cerarizmi

 

Kateri so danes ključni problemi trga dela? Prvič, po zadnjih dosegljivih podatkih (maj 2014) je registriranih kakšnih 120.000 brezposelnih ljudi. To je približno 60.000 več kot v letu 2008, torej v zadnjem letu pred krizo (ko je, resnici na ljubo, že bil potencialni proizvod visoko nad dejanskim).

 

Znotraj brezposelnosti sta daleč najbolj problematični dve kategoriji: naraščanje trajne brezposelnosti in brezposelni iz tekstilne, lesno-predelovalne, gradbene in kovinarske industrije, torej tisti, ki se lahko samo prelijejo v dolgotrajno brezposelnost, saj so panoge, v katerih so bili zaposleni, masivno propadle. Po vseh mogočih raziskavah (in ne nameravam jih še enkrat citirati, ker ni slovenskega ekonomista, ki tega ne bi povedal že stokrat) je problem trga dela nefleksibilnost, previsoka davčna obremenjenost dela in admninistrativne ovire in pomanjkanje dostopa do virov financiranja za tiste, ki bi želeli izstopiti iz brezposelnosti tako, da ustanovijo svoje podjetje. Katere so Cerarjeve rešitve?

 

Cerarjeve rešitve kažejo, da je skupaj s strokovnjaki razrušil analitiko IMF, OECD, IMD, WEF, Svetovne banke in slovenskega UMARja. Glede na njegove predloge so glavni problem pomanjkanje kariernega inkubatorja (ja, še ene državne institucije, ker jih pri nas resnično manjka in ker so bile vse doslej izjemno učinkovite!), pomanjkanje mladinsko/študentske digitalne delovne knjižice, ki jo dobimo z volilno zmago dalajlame Cerarja (in kar bo izjemno pomagalo pri, denimo, zniževanju 20 % brezposelnosti v Murski Soboti), ni dovolj subvencij za nove zaposlitve v negi in skrbi za starejše (ker, seveda, Cerar bo v politiko prinesel tudi svoj denar, ki bo zagotovil subvencije za te iluzorne službe), manjka tudi portal za svetovanje pri izbiri službe, ki ga bo osemdeset Cerarjevih strokovnjakov postavilo (in bo rešil tiste, ki so nedavno v Aha Muri in Cimosu izgubili delo). Večjo zaposlenost in ureditev trga dela bo omogočil tudi večji nadzor inšpektorjev (eh, ja ...), brezposelnost pa se bo zniževalo tudi s poenotenjem obdavčitve vseh vrst dela (res ne vem, če se s tem lahko odpravi brezposelnost in začne ustvarjati nova delovna mesta, ampak tako pravijo).

 

Zdaj razumete kako boste dobili službo, če ste jo slučajno izgubili? Cerar vam bo dal digitalno knjižico, lahko boste šli na izobraževanje v nek inkubator, doma boste lahko gledali portal, ki vam ga bo vsekakor postavil že prvi teden predsedovanja vladi. Ko boste vse to predelali, pa vam bo poslal denar, s katerim boste plačani, ko boste skrbeli za starejše. Če slednjega še niste počeli, nič hudega; Cerar pravi, da to počnite. V tujino pa na žalost ne boste mogli več, ker bo Cerar preprečil, da bi, kot on pravi, vaši možgani bežali čez mejo. 

 

Toda za podjetnike je v njegovem programu skrita dobra novica: Cerar oglašuje delno socialno kapico, ampak le, če bo prišlo do zelene davčne reforme. Na žalost se osemdeset strokovnjakov, ki so te stavke pisali več mesecev in so se z vero v lepšo prihodnost Slovenije (in bremenom odgovornosti), kot je to napisano na spletni strani stranke Mira Cerarja, usklajevali pozno v noč, ni potrudilo še napisati, kaj je to delna socialna kapica in kaj je to zelena davčna reforma.

 

Ampak kljub temu - delna socialna kapica in zelena davčna reforma! Kaj praviš Akrapovič? Boscarol, ali si končno fasciniran? Je pa ta grupacija, ki vztrajno tuhta in piše ter se uskljajuje dolgo v noč, podprla koncept večje fleksibilnosti dela. Ampak pravijo, da samo, če se istočasno vzpostavi večja predvidljivost.

 

Domnevam, da je ta stavek napisal prav dalajlama Cerar sam, ker je tako spraven med socializmom in kapitalizmom, da ga niti Gandhi ne bi mogel zapisati bolj nevtralno. Pa še navodilo za branje tega stavka, da se ne bo pojavljala kakšna kontradiktornost: podjetniki berite samo prvi del stavka (povečala se bo fleksibilnost), zaposleni pa berite samo drugi del stavka (povečala se bo predvidljivost).

 

 

Saibaba Cerar zdravi na daljavo

 

Alibaba in štirideset razbojnikov, pardon, Cerar in osemdeset strokovnjakov so se posvetili tudi zdravstvu.

 

Povzemimo na kratko, kateri so največji uradni in doslej analitično zaznani problemi delovanja in financiranja slovenskega zdravstva. Najprej monopolna pozicija zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je evropska posebnost, saj nobena evropska država zakonsko ne preprečuje izbire ponudnika obveznega zdravstvenega zavarovanja in redko kje boste našli tudi kombinacijo monopola zdravstvenega zavarovanja in dejstva, da tak monopol nadzira in regulira samega sebe.

 

Znotraj tega je prva večja sistemska težava tveganje neučinkovitega delovanja monopolista na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega delovanje ključno vpliva na financiranje zdravstvenega sistema, oziroma zdravja vseh nas. Problemi, ki sledijo, so že ponarodeli: netransparentno in rentniško financiranje nakupov zdravil in tehnološke opreme, kartela veledrogeristov in lekarnarjev, ki napihujeta stroške končnemu plačniku ZZZS in torej vsem nam, zastarel sistem obračunavanja stroškov v zdravstvu (zloglasni SPP-ji), neracionalna bolnišnična mreža brez specializacij, absurdna organizacijska struktura bolnišnic, prepoved javnega rangiranja bolnišnic po kakovosti opravljenih storitev in plačni sistem, ki izključuje kakovost in učinkovitost opravljenega dela (s čimer se "skuha" praksa dvoživk v javnem in zasebnem sektorju).

 

V nasprotju s popolno odtujenostjo, ki jo Miro Cerar manifestira na primeru trga dela, se naš Saibaba za nekaj trenutkov skorajda spusti na realna tla in pove o zdravstveni politiki nekaj bolj konkretnih reči in celo prepozna nekaj problemov, ki so jih identificirale ostale raziskave in strokovnjaki. S tem seveda samo potrdi pravilnost njihovih stališč, za kar mu morajo biti ostali zelo hvaležni.

 

Tako najdemo ukrepe, ki tangirajo na prečiščenje odhodkovnih postavk ZZZS, ne pove sicer kako, ampak okej, razumemo, ne more vsega zapisati v program, to bo povedal na javnih soočenjih (če ga bodo seveda vprašali in če se mu bo zdelo, da je nastopil trenutek, da izstopi iz svoje zen poze). Jaz sicer upam, da govori o stroškovno učinkovitem nakupu zdravil, opreme in tehničnih pripomočkov, ampak naš (kot sam sebe naslavlja) evidentni zmagovalec volitev o tem ne pove nič. Zdaj pa sami razmislite, ali je to normalno ali pa se zmago predaja v roke človeku, ki z odsotnostjo jasnih pozicij ustvarja nenormalno tveganje napačne volilne izbire. 

 

Razmejil bo med javnim in zasebnim, kar je, priznajte, fantastično originalen predlog, saj na to idejo še nihče ni pomislil in tega še nobena stranka ni zapisala v svoj program. Toda, ali ima slednje kaj veze z organizacijsko strukturo bolnišnic in plačnim sistemom, ne izvemo in kot kaže tudi ne bomo izvedeli, saj ga na POP TV in RTV ne smejo vznemirjati s preveč vprašanji. Fant bo še določil standarde in normative, kar bo zagotovo pripomoglo k razbijanju kartelov v zdravstvu ter uničenju rentnikov; kako, ne pove, ampak verjemite, da bo.

 

Poenostavil bo tudi neke sisteme (te virantovske e-bedarije si sami preberite). Zanimiv je tudi sledeči predlog: omogočil bo pravico do soodločanja zavarovancev v organih upravljanja OZZ. Zanimiv je zaradi tega, ker se vsaj prvič pokaže Cerarjev svetovni nazor. Zanj ni bistveno učinkovito delovanje, zanj je bistveno soupravljanje.

 

Z drugimi besedami: ni problem, če je ZZZS monopolist in je zdravje vseh nas v ujetništvu te institucije, da financira naše zdravljenje, zanj je problem, ali lahko Francka ali Joža, ki obvezno zdravstveno zavarovanje financirata, tudi aktivno upravljata z zavarovalnico, ki upravlja z njunim denarjem. Po Cerarjevem mnenju (in seveda mnenju osemdesetih strokovnjakov) ni ključno, da plačnik dobi možnost izbire vplačevanja premije v najbolj učinkovito zavarovalnico, ampak, da kot Janez Novak odloča o njenem delovanju. Brez, da bi pretirano teoretizirali, zakaj ni ravno pametna ideja, da je plačnik storitve soupravljalec ponudnika storitve, povejmo samo, da je ekvivalent te ideje situacija, v kateri kupci kruha in mleka v lokalni trgovini dobijo možnost upravljanja s to trgovino.

 

Seveda pa ne gre pozabiti niti na to, da bo prenesel dopolnilno zdravstveno zavarovanje na obvezno, oziroma pripojil Vzajemno ZZZS-ju. Kaj naj rečemo? To obljublja vsak, ampak verjetno bo to Cerar zares, zares, zares naredil. Po mojem mnenju je združevanje javnih zavodov edini smiseln predlog v tem programu, saj tudi zadane eno izmed bistvenih težav slovenskega zdravstvenega sistema, ki se ji reče neoptimiziran in popolnoma stohastičen sistem financiranja slovenskega zdravstva. Očitno pa je, da plačni sistem ostaja in bodo kakovostni in učinkoviti zdravniki še najprej enako plačani kot tisti, ki se jim komaj ljubi priti do službe.

 

 

Starejši, ne bojte se, prihaja Miro!

 

Stranka Mira Cerarja se pogumno poda tudi na področje pokojninskega sistema. Zakaj pogumno? Prvič, ker tam že leta kraljuje svetovni prvak v upokojenskih disciplinah, Karl Erjavec, drugič, ker je ta tema najbolj odmaknjena od realnosti in bo vsak, ki se je loti, moral nujno vklopiti avtocenzuro, če želi preživeti in tretjič, ker gre za problem, ki skorajda vsaki vladi eksplodira v obraz.

 

Očitno je, da se Cerar, skupaj z modreci, vseh omenjenih omejitev zaveda, saj se s svojimi detekcijami problemov in ponudbo ukrepov za njihovo odpravo docela izogne realnosti. Problemu financiranja pokojninskega sklada, ki že davno tako zelo pušča, da ga je potrebno vse bolj napajati iz proračunskih sredstev, se v celoti izogne. Namesto tega samo zagotovi, da bodo pokojnine na "dostojni ravni".

 

Če smo pošteni, v svetu, ki ga določa negotovost, tega nihče ne more zagotoviti, razen, če o sebi meni, da je nadnaravna entiteta, ki lahko stvari, ne glede na realnost, enostavno zagotovi. In ker je očitno Saibaba Cerar res nadnaravna entiteta, se ni potrebno bati negativnih demografskih trendov, padajočega razmerja med zaposlenimi in upokojenimi, nizke ravni delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, kaj šele tega, da izjemno močan element financiranja pokojnin, torej proračun, vsako leto doživlja novo in novo krčenje prihodkovne postavke. On bo stvari zagotovil.

 

Povedano malce drugače, evidentni zmagovalec volitev, Cerar, odgovorov ne ponuja, čeprav so problemi izjemno resni. Očitno mu je tudi vseeno za delovanje drugega in tretjega stebra pokojninskega sistema in očitno je, da se bo začelo moliti, da enostebrski PAYGO sistem zdrži še nekaj let. Nič ni povedano o tem, da morajo študentje plačevati pokojninske prispevke, ki ne štejejo, da so različne pogodbe (ki jih bo, spomnite se,  vse enako obdavčil) obremenjene s pokojninskimi prispevki, ki ne štejejo ali o tem, da če se ponovno aktivirate v delovni sili, vam odvzamejo pokojnino, ki ste si jo (sistemsko gledano) že zaslužili. Ja, to je vse, kar vam sporoča evidentni zmagovalec volitev 2014 o pokojninskemu sistemu. 

 

Cerarjev oddelek o socialni državi je žalostno odtujen od resničnosti. Ni kaj dosti govora o davčni stimulaciji notranjih skladov odpravnin, ne govori se nič o tem, da bi v času zaostrenih fiskalnih razmer socialne transferje prenesli zgolj na tiste, ki jih res potrebujejo in tako dalje. Namesto tega govori o socialnemu podjetništvu in prostovoljstvu. Lepo, ampak problem je v tem, da denarja za to ni in to menda ve zadnji vaški bebček v največji slovenski vukojebini. Kar hočem reči, nepošteno je obljubljati fiskalno sponzorirana delovna mesta, ker tega denarja ni. 

 

Ste doslej zadovoljni s sposobnostjo Cerarja in osemdesetih modrecev pri zaznavanju strukturnih problemov in z njihovimi predlogi za naslavljanje teh problemov? Se vam zdi, da sem prestrog do evidentnega in verjetno rekordnega zmagovalca volitev 2014? Potem počakajte na sledečo kolumno, v kateri bomo pregledali, kaj imajo Saibaba Cerar in njegovi jogiji povedati o gospodarstvu, podjetništvu ter finančnemu sistemu. Dotlej pa vam prepuščam, da preko slovenskih medijev spremljate tekmovanje v novinarskem prilizovanju. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,928
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,739
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,050
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,634
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,836
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,074
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,030
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,812
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,392