Komentar

Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt

Zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja.

24.09.2016 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dennis Oppenheim   performans   transformans   informans

Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

Sem v Moskvi, pred mano je rekapitulacija prvega dela življenja na pregledni razstavi v galeriji Garage. Rekapitulacija prejšnjega tedna pa se je seštela v izrednem dogodku, na filozofski konferenci z naslovom Ponavljanje: Performans in filozofija v LjubljaniPreden naredimo rekapitulacijo, vstopimo v dva didaktična korpusa. Didaktični odstavek št.1.: "Kaj je performans?" Pred dvaindvajsetimi leti me je v Lille povabila Alann Heiss, tedanja direktorica newyorškega muzeja P.S.1, ki je danes sestavni del newyorškega Muzeja sodobnih umetnosti (MOMA), k umetniškem dogodku ob odprtju tunela Le Manche med Francijo in Anglijo. Že v prvih dneh projekta sem sedel v omizju z Johnom Caleom skupine Velvet Underground in konceptualnim umetnikom Dennisom Oppenheimom, ki je med prvimi sredi šestdesetih letih procesiral performanse, izhajajoč iz tradicije dadaizma, artaudevskih morfističnih akcij in fluxusovskih intervencij. Seveda sem nemudoma sprožil to izvrstno priložnost in Oppenheima vprašal, kako on razume besedo "performans". Njegov odgovor je bil izostreno nedvoumen: "My young colleague, the definition is very simple. This is 'personal form'!" ("Moj mladi kolega, definicija performansa je zelo preprosta. To je 'osebna oblika'!")

 

Dennis Oppenheim se je leta 1970 na morski plaži nastavil soncu tako, da si je knjigo z naslovom Taktika položil na prsi in se prepustil procesu sončenja. Kožni pigmenti so reagirali na sonce in mu obarvali kožo. Svetloba sonca mu je izslikala na telesu obris knjige. V procesu sončenja, v času performansa, je bil Dennis točno to, kar je bil Dennis izven scenskega prostora in ne neka druga identiteta. 

 

Didaktični odstavek št. 2.: "Kaj je transformans?"

 

Helenistično obredje je transformativno gledališče. Še vedno je vredno najvišje stopnje občudovanja. Igralec v tragediji, transformer, je postal civilizacijsko gibalo, nosilec ideje o vlogi igralca. Gledališka predstava je bila istočasno religiozni obred. Metoda obredja: V prvem dnevu helenističnega slavja je bila predstavljena vsebina tragedij. Gledalci so se učili mitologij, kdo je kdo in kakšna je njegova vloga. Drugi dan so vpeljali v prostor obredja malika, boga slavja. Njegova ideja je sprožiti mitsko dinamiko med bogovi, med akterji z Akropole. V tretjem dnevu slavja so izvajali pred omejenim številom izbranih in privilegiranih ljudi verski obred žrtvovanja. Zadnji dan slavja pa je demos množično spremljal uprizoritve tragedij. Demosu so odigrali dramaturška zaporedja, ki so gledalce pripeljala v območje katarzičnega, religioznega občutja. Igralec je s procesom transformacije v tragediji postal nekdo drug. Postal je Ojdip!

 

Transformanse igramo in ponavljamo, performanse pa izvajamo in z njimi akcijsko interveniramo v resničnost. To sta dva nasprotna si procesa.

 

Rekapitulacija prejšnjega tedna!

 

Ponavljanje kot filozofski koncept je neposredno vpeto v gledališko umetnost. Nerazložljivo nežno se počutim ob vsakem ponavljanju katerekoli od gledaliških oblik. Bodisi transformansov ali informansov kot tretje oblike scenskih umetnosti.     Gledališke vaje so sestavljene iz ponavljanja prizorov, ponavljamo jih vsak dan in se pripravljamo na dogodek premiere, ki ni nič drugega kot ponovitev generalke, ta pa ni nič drugega kot ponovitev prve združene vaje. Največkrat že naslednji dan, takoj po velikem dogodku premiere začnemo ponavljati naše predstave o svetu. Ponovitev je naša molitev. Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt, na gledaliških ponovitvah pa gledamo razliko od ponovitve do ponovitve. Tekstualno ponavljanje okrepimo z gestikularnim ponavljanjem. V gledališki umetnosti gradimo absolutni zdaj, večno sedanjost. 

 

Koncept prirode je, milo rečeno, brutističen, vse v meni se mu upira. Želim si čimprejšnjega vstopa znanstvenikov v procese združevanja z umetnostjo. V umetnosti naj bi znanstveniki s svojimi metodami, z inventarjem rezultatov svojih eksperimentov in z znanstvenimi procesi skupaj z nami sooblikovali etične formate umetnin. Tudi v gledališču. Želim si, da bi skupaj z znanstveniki izoblikovali abstrakte, vredne našega bivanja v skrivnosti, ki jo živimo, v katero smo vsi, ampak čisto vsi, tako neizprosno vpeti. Smrt je eden osrednjih strojev v strojnici prirode, prek nje vstopamo v nemogoče lege, bodisi v absolut ali v nič! V obeh primerih je nameščena teološka ali filozofska konceptualizirana izbira!

 

Moja izbira je od nekdaj igra, ki ni ne absolut, ne nič, temveč je obred v gravitaciji nič za absolutni nič. Naša novoveška visokotehnološka oblika je informans! Tudi zato, ker je vsaka gledališka predstava med drugim tudi obred, ki nas informira o metafizičnih konceptih! Ponovimo stotič: Človeška igra je bila prisotna, še preden smo se mi, človeštvo, začeli vzpostavljati s pomočjo kulta in prehajati v svet kulturnih vzorcev. Plesali smo, še preden smo vzpostavili koreografije! Kultura, koreografija se je vzorčila tako, da je ponavljala vzorce igre tako, da smo jih lahko reorganizirali v obredje. Igra se je organizirala v kulturni, v koreografski niz, sestavljen iz ponavljanja izvorne pobude, iz besedišča, utemeljenega v pripovedi ter iz svetih gest, ki jih lahko odplešemo z eno ali dvema rokama. Sveta gesta: v imenu očeta in sina in svete matere. Igro, ki smo jo v totemski kulturi reorganizirali v obredje, smo vzpostavili mi umetniki in bili takoj že v naslednjem trenutku izigrani in z divjim prevzemom okradeni od tistih, ki so sami sebe proglasili za MC-ije, masters of ceremony. Zastopniki duhov so se v prostorih manifestacije začeli oblačiti v ekscentrične kostume in izgovarjati čezumno besedišče. Digresija: Bralec, ali si se kdaj vprašal, zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja. Konec digresije. 

 

Ponavljanje je osrednji človeški koncept! Ponovitev je obnova, je napor in želja za novim! Naj vas opomnim, da etimologija besede "nov" izhaja iz etimološkega niza besede "danes". Danes živimo med različnimi stanji obstoja, v času absolutnega zdaj, vanj pa vdirata pretekli in prihodnji čas, ki imata vsak svoje zahteve do novega dne. Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

 

Hipoteza št.1: Ali se narava ponavlja? Gledališče se zagotovo, celo teži k temu, da bi ponovil predstavo, ki naj bi bila popolna, absolutna ponovitev. Umetnost ni podvajanje realnosti. Ni skupnega obeležja v pojmu ponavljanja, manifestira se v različnih kategorijah. 

 

Ponovitev hipoteze št.1: Scenske umetnice in umetniki po premieri ponavljamo svoje umetniške dogodke, pri tem pa vztrajno težimo k temu, da jih ponovimo absolutno identično. Do popolnosti. Seveda nas narava pri tem ovira. Koncept ponavljanja v XXI. stoletju prinese svetu novo projekcijo. Perspektivo informansa. Na tem mestu nastopi izvor moje vznemirjenosti. Ponavljanje je eden od osrednjih konceptov filozofije. Pa tudi mojega gledališča. Tema naše petdeset let trajajoče gledališke predstave Noordung: 1995-2045 je ponavljanje. Projektil ponavljamo vsakih deset let, na isti dan, z istimi igralci, ob isti uri.

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Naj filozofi dokončno organizirajo divji prevzem obredja od teologov in naj umestijo ponavljanje v središče svoji filozofskih raziskav!

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Filozofi naj postanejo znanstveniki! Zato, ker je najglobje človeško razvidno v metafizičnih sistemih. Umetnost je znanost o svobodi, je zapisal Oppenheimov sodobnik Joseph Beuys!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
O samozavesti slovenskih politikov: Vsi imajo načrt, dokler ne dobijo ene na gobec*
2
14.08.2020 22:44
Slepo pego samozavesti smo lahko lepo videli ob sestopu visokega ameriškega gosta z letala. Državni sekretar Mike Pompeo se je ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
6
12.08.2020 23:00
Z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnologije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
4
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
12
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
17
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
14
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.474
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.428
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.068
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.026
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.788
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.429
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.339
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.194
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849