Komentar

Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt

Zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja.

24.09.2016 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dennis Oppenheim   performans   transformans   informans

Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

Sem v Moskvi, pred mano je rekapitulacija prvega dela življenja na pregledni razstavi v galeriji Garage. Rekapitulacija prejšnjega tedna pa se je seštela v izrednem dogodku, na filozofski konferenci z naslovom Ponavljanje: Performans in filozofija v LjubljaniPreden naredimo rekapitulacijo, vstopimo v dva didaktična korpusa. Didaktični odstavek št.1.: "Kaj je performans?" Pred dvaindvajsetimi leti me je v Lille povabila Alann Heiss, tedanja direktorica newyorškega muzeja P.S.1, ki je danes sestavni del newyorškega Muzeja sodobnih umetnosti (MOMA), k umetniškem dogodku ob odprtju tunela Le Manche med Francijo in Anglijo. Že v prvih dneh projekta sem sedel v omizju z Johnom Caleom skupine Velvet Underground in konceptualnim umetnikom Dennisom Oppenheimom, ki je med prvimi sredi šestdesetih letih procesiral performanse, izhajajoč iz tradicije dadaizma, artaudevskih morfističnih akcij in fluxusovskih intervencij. Seveda sem nemudoma sprožil to izvrstno priložnost in Oppenheima vprašal, kako on razume besedo "performans". Njegov odgovor je bil izostreno nedvoumen: "My young colleague, the definition is very simple. This is 'personal form'!" ("Moj mladi kolega, definicija performansa je zelo preprosta. To je 'osebna oblika'!")

 

Dennis Oppenheim se je leta 1970 na morski plaži nastavil soncu tako, da si je knjigo z naslovom Taktika položil na prsi in se prepustil procesu sončenja. Kožni pigmenti so reagirali na sonce in mu obarvali kožo. Svetloba sonca mu je izslikala na telesu obris knjige. V procesu sončenja, v času performansa, je bil Dennis točno to, kar je bil Dennis izven scenskega prostora in ne neka druga identiteta. 

 

Didaktični odstavek št. 2.: "Kaj je transformans?"

 

Helenistično obredje je transformativno gledališče. Še vedno je vredno najvišje stopnje občudovanja. Igralec v tragediji, transformer, je postal civilizacijsko gibalo, nosilec ideje o vlogi igralca. Gledališka predstava je bila istočasno religiozni obred. Metoda obredja: V prvem dnevu helenističnega slavja je bila predstavljena vsebina tragedij. Gledalci so se učili mitologij, kdo je kdo in kakšna je njegova vloga. Drugi dan so vpeljali v prostor obredja malika, boga slavja. Njegova ideja je sprožiti mitsko dinamiko med bogovi, med akterji z Akropole. V tretjem dnevu slavja so izvajali pred omejenim številom izbranih in privilegiranih ljudi verski obred žrtvovanja. Zadnji dan slavja pa je demos množično spremljal uprizoritve tragedij. Demosu so odigrali dramaturška zaporedja, ki so gledalce pripeljala v območje katarzičnega, religioznega občutja. Igralec je s procesom transformacije v tragediji postal nekdo drug. Postal je Ojdip!

 

Transformanse igramo in ponavljamo, performanse pa izvajamo in z njimi akcijsko interveniramo v resničnost. To sta dva nasprotna si procesa.

 

Rekapitulacija prejšnjega tedna!

 

Ponavljanje kot filozofski koncept je neposredno vpeto v gledališko umetnost. Nerazložljivo nežno se počutim ob vsakem ponavljanju katerekoli od gledaliških oblik. Bodisi transformansov ali informansov kot tretje oblike scenskih umetnosti.     Gledališke vaje so sestavljene iz ponavljanja prizorov, ponavljamo jih vsak dan in se pripravljamo na dogodek premiere, ki ni nič drugega kot ponovitev generalke, ta pa ni nič drugega kot ponovitev prve združene vaje. Največkrat že naslednji dan, takoj po velikem dogodku premiere začnemo ponavljati naše predstave o svetu. Ponovitev je naša molitev. Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt, na gledaliških ponovitvah pa gledamo razliko od ponovitve do ponovitve. Tekstualno ponavljanje okrepimo z gestikularnim ponavljanjem. V gledališki umetnosti gradimo absolutni zdaj, večno sedanjost. 

 

Koncept prirode je, milo rečeno, brutističen, vse v meni se mu upira. Želim si čimprejšnjega vstopa znanstvenikov v procese združevanja z umetnostjo. V umetnosti naj bi znanstveniki s svojimi metodami, z inventarjem rezultatov svojih eksperimentov in z znanstvenimi procesi skupaj z nami sooblikovali etične formate umetnin. Tudi v gledališču. Želim si, da bi skupaj z znanstveniki izoblikovali abstrakte, vredne našega bivanja v skrivnosti, ki jo živimo, v katero smo vsi, ampak čisto vsi, tako neizprosno vpeti. Smrt je eden osrednjih strojev v strojnici prirode, prek nje vstopamo v nemogoče lege, bodisi v absolut ali v nič! V obeh primerih je nameščena teološka ali filozofska konceptualizirana izbira!

 

Moja izbira je od nekdaj igra, ki ni ne absolut, ne nič, temveč je obred v gravitaciji nič za absolutni nič. Naša novoveška visokotehnološka oblika je informans! Tudi zato, ker je vsaka gledališka predstava med drugim tudi obred, ki nas informira o metafizičnih konceptih! Ponovimo stotič: Človeška igra je bila prisotna, še preden smo se mi, človeštvo, začeli vzpostavljati s pomočjo kulta in prehajati v svet kulturnih vzorcev. Plesali smo, še preden smo vzpostavili koreografije! Kultura, koreografija se je vzorčila tako, da je ponavljala vzorce igre tako, da smo jih lahko reorganizirali v obredje. Igra se je organizirala v kulturni, v koreografski niz, sestavljen iz ponavljanja izvorne pobude, iz besedišča, utemeljenega v pripovedi ter iz svetih gest, ki jih lahko odplešemo z eno ali dvema rokama. Sveta gesta: v imenu očeta in sina in svete matere. Igro, ki smo jo v totemski kulturi reorganizirali v obredje, smo vzpostavili mi umetniki in bili takoj že v naslednjem trenutku izigrani in z divjim prevzemom okradeni od tistih, ki so sami sebe proglasili za MC-ije, masters of ceremony. Zastopniki duhov so se v prostorih manifestacije začeli oblačiti v ekscentrične kostume in izgovarjati čezumno besedišče. Digresija: Bralec, ali si se kdaj vprašal, zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja. Konec digresije. 

 

Ponavljanje je osrednji človeški koncept! Ponovitev je obnova, je napor in želja za novim! Naj vas opomnim, da etimologija besede "nov" izhaja iz etimološkega niza besede "danes". Danes živimo med različnimi stanji obstoja, v času absolutnega zdaj, vanj pa vdirata pretekli in prihodnji čas, ki imata vsak svoje zahteve do novega dne. Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

 

Hipoteza št.1: Ali se narava ponavlja? Gledališče se zagotovo, celo teži k temu, da bi ponovil predstavo, ki naj bi bila popolna, absolutna ponovitev. Umetnost ni podvajanje realnosti. Ni skupnega obeležja v pojmu ponavljanja, manifestira se v različnih kategorijah. 

 

Ponovitev hipoteze št.1: Scenske umetnice in umetniki po premieri ponavljamo svoje umetniške dogodke, pri tem pa vztrajno težimo k temu, da jih ponovimo absolutno identično. Do popolnosti. Seveda nas narava pri tem ovira. Koncept ponavljanja v XXI. stoletju prinese svetu novo projekcijo. Perspektivo informansa. Na tem mestu nastopi izvor moje vznemirjenosti. Ponavljanje je eden od osrednjih konceptov filozofije. Pa tudi mojega gledališča. Tema naše petdeset let trajajoče gledališke predstave Noordung: 1995-2045 je ponavljanje. Projektil ponavljamo vsakih deset let, na isti dan, z istimi igralci, ob isti uri.

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Naj filozofi dokončno organizirajo divji prevzem obredja od teologov in naj umestijo ponavljanje v središče svoji filozofskih raziskav!

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Filozofi naj postanejo znanstveniki! Zato, ker je najglobje človeško razvidno v metafizičnih sistemih. Umetnost je znanost o svobodi, je zapisal Oppenheimov sodobnik Joseph Beuys!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.287
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.596
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 935
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156