Komentar

Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt

Zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja.

24.09.2016 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dennis Oppenheim   performans   transformans   informans

Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

Sem v Moskvi, pred mano je rekapitulacija prvega dela življenja na pregledni razstavi v galeriji Garage. Rekapitulacija prejšnjega tedna pa se je seštela v izrednem dogodku, na filozofski konferenci z naslovom Ponavljanje: Performans in filozofija v LjubljaniPreden naredimo rekapitulacijo, vstopimo v dva didaktična korpusa. Didaktični odstavek št.1.: "Kaj je performans?" Pred dvaindvajsetimi leti me je v Lille povabila Alann Heiss, tedanja direktorica newyorškega muzeja P.S.1, ki je danes sestavni del newyorškega Muzeja sodobnih umetnosti (MOMA), k umetniškem dogodku ob odprtju tunela Le Manche med Francijo in Anglijo. Že v prvih dneh projekta sem sedel v omizju z Johnom Caleom skupine Velvet Underground in konceptualnim umetnikom Dennisom Oppenheimom, ki je med prvimi sredi šestdesetih letih procesiral performanse, izhajajoč iz tradicije dadaizma, artaudevskih morfističnih akcij in fluxusovskih intervencij. Seveda sem nemudoma sprožil to izvrstno priložnost in Oppenheima vprašal, kako on razume besedo "performans". Njegov odgovor je bil izostreno nedvoumen: "My young colleague, the definition is very simple. This is 'personal form'!" ("Moj mladi kolega, definicija performansa je zelo preprosta. To je 'osebna oblika'!")

 

Dennis Oppenheim se je leta 1970 na morski plaži nastavil soncu tako, da si je knjigo z naslovom Taktika položil na prsi in se prepustil procesu sončenja. Kožni pigmenti so reagirali na sonce in mu obarvali kožo. Svetloba sonca mu je izslikala na telesu obris knjige. V procesu sončenja, v času performansa, je bil Dennis točno to, kar je bil Dennis izven scenskega prostora in ne neka druga identiteta. 

 

Didaktični odstavek št. 2.: "Kaj je transformans?"

 

Helenistično obredje je transformativno gledališče. Še vedno je vredno najvišje stopnje občudovanja. Igralec v tragediji, transformer, je postal civilizacijsko gibalo, nosilec ideje o vlogi igralca. Gledališka predstava je bila istočasno religiozni obred. Metoda obredja: V prvem dnevu helenističnega slavja je bila predstavljena vsebina tragedij. Gledalci so se učili mitologij, kdo je kdo in kakšna je njegova vloga. Drugi dan so vpeljali v prostor obredja malika, boga slavja. Njegova ideja je sprožiti mitsko dinamiko med bogovi, med akterji z Akropole. V tretjem dnevu slavja so izvajali pred omejenim številom izbranih in privilegiranih ljudi verski obred žrtvovanja. Zadnji dan slavja pa je demos množično spremljal uprizoritve tragedij. Demosu so odigrali dramaturška zaporedja, ki so gledalce pripeljala v območje katarzičnega, religioznega občutja. Igralec je s procesom transformacije v tragediji postal nekdo drug. Postal je Ojdip!

 

Transformanse igramo in ponavljamo, performanse pa izvajamo in z njimi akcijsko interveniramo v resničnost. To sta dva nasprotna si procesa.

 

Rekapitulacija prejšnjega tedna!

 

Ponavljanje kot filozofski koncept je neposredno vpeto v gledališko umetnost. Nerazložljivo nežno se počutim ob vsakem ponavljanju katerekoli od gledaliških oblik. Bodisi transformansov ali informansov kot tretje oblike scenskih umetnosti.     Gledališke vaje so sestavljene iz ponavljanja prizorov, ponavljamo jih vsak dan in se pripravljamo na dogodek premiere, ki ni nič drugega kot ponovitev generalke, ta pa ni nič drugega kot ponovitev prve združene vaje. Največkrat že naslednji dan, takoj po velikem dogodku premiere začnemo ponavljati naše predstave o svetu. Ponovitev je naša molitev. Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt, na gledaliških ponovitvah pa gledamo razliko od ponovitve do ponovitve. Tekstualno ponavljanje okrepimo z gestikularnim ponavljanjem. V gledališki umetnosti gradimo absolutni zdaj, večno sedanjost. 

 

Koncept prirode je, milo rečeno, brutističen, vse v meni se mu upira. Želim si čimprejšnjega vstopa znanstvenikov v procese združevanja z umetnostjo. V umetnosti naj bi znanstveniki s svojimi metodami, z inventarjem rezultatov svojih eksperimentov in z znanstvenimi procesi skupaj z nami sooblikovali etične formate umetnin. Tudi v gledališču. Želim si, da bi skupaj z znanstveniki izoblikovali abstrakte, vredne našega bivanja v skrivnosti, ki jo živimo, v katero smo vsi, ampak čisto vsi, tako neizprosno vpeti. Smrt je eden osrednjih strojev v strojnici prirode, prek nje vstopamo v nemogoče lege, bodisi v absolut ali v nič! V obeh primerih je nameščena teološka ali filozofska konceptualizirana izbira!

 

Moja izbira je od nekdaj igra, ki ni ne absolut, ne nič, temveč je obred v gravitaciji nič za absolutni nič. Naša novoveška visokotehnološka oblika je informans! Tudi zato, ker je vsaka gledališka predstava med drugim tudi obred, ki nas informira o metafizičnih konceptih! Ponovimo stotič: Človeška igra je bila prisotna, še preden smo se mi, človeštvo, začeli vzpostavljati s pomočjo kulta in prehajati v svet kulturnih vzorcev. Plesali smo, še preden smo vzpostavili koreografije! Kultura, koreografija se je vzorčila tako, da je ponavljala vzorce igre tako, da smo jih lahko reorganizirali v obredje. Igra se je organizirala v kulturni, v koreografski niz, sestavljen iz ponavljanja izvorne pobude, iz besedišča, utemeljenega v pripovedi ter iz svetih gest, ki jih lahko odplešemo z eno ali dvema rokama. Sveta gesta: v imenu očeta in sina in svete matere. Igro, ki smo jo v totemski kulturi reorganizirali v obredje, smo vzpostavili mi umetniki in bili takoj že v naslednjem trenutku izigrani in z divjim prevzemom okradeni od tistih, ki so sami sebe proglasili za MC-ije, masters of ceremony. Zastopniki duhov so se v prostorih manifestacije začeli oblačiti v ekscentrične kostume in izgovarjati čezumno besedišče. Digresija: Bralec, ali si se kdaj vprašal, zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja. Konec digresije. 

 

Ponavljanje je osrednji človeški koncept! Ponovitev je obnova, je napor in želja za novim! Naj vas opomnim, da etimologija besede "nov" izhaja iz etimološkega niza besede "danes". Danes živimo med različnimi stanji obstoja, v času absolutnega zdaj, vanj pa vdirata pretekli in prihodnji čas, ki imata vsak svoje zahteve do novega dne. Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

 

Hipoteza št.1: Ali se narava ponavlja? Gledališče se zagotovo, celo teži k temu, da bi ponovil predstavo, ki naj bi bila popolna, absolutna ponovitev. Umetnost ni podvajanje realnosti. Ni skupnega obeležja v pojmu ponavljanja, manifestira se v različnih kategorijah. 

 

Ponovitev hipoteze št.1: Scenske umetnice in umetniki po premieri ponavljamo svoje umetniške dogodke, pri tem pa vztrajno težimo k temu, da jih ponovimo absolutno identično. Do popolnosti. Seveda nas narava pri tem ovira. Koncept ponavljanja v XXI. stoletju prinese svetu novo projekcijo. Perspektivo informansa. Na tem mestu nastopi izvor moje vznemirjenosti. Ponavljanje je eden od osrednjih konceptov filozofije. Pa tudi mojega gledališča. Tema naše petdeset let trajajoče gledališke predstave Noordung: 1995-2045 je ponavljanje. Projektil ponavljamo vsakih deset let, na isti dan, z istimi igralci, ob isti uri.

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Naj filozofi dokončno organizirajo divji prevzem obredja od teologov in naj umestijo ponavljanje v središče svoji filozofskih raziskav!

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Filozofi naj postanejo znanstveniki! Zato, ker je najglobje človeško razvidno v metafizičnih sistemih. Umetnost je znanost o svobodi, je zapisal Oppenheimov sodobnik Joseph Beuys!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
5
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,845
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,337
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,209
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,836
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,845
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,112
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,063
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,300
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,318
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,199