Komentar

Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt

Zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja.

24.09.2016 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dennis Oppenheim   performans   transformans   informans

Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

Sem v Moskvi, pred mano je rekapitulacija prvega dela življenja na pregledni razstavi v galeriji Garage. Rekapitulacija prejšnjega tedna pa se je seštela v izrednem dogodku, na filozofski konferenci z naslovom Ponavljanje: Performans in filozofija v LjubljaniPreden naredimo rekapitulacijo, vstopimo v dva didaktična korpusa. Didaktični odstavek št.1.: "Kaj je performans?" Pred dvaindvajsetimi leti me je v Lille povabila Alann Heiss, tedanja direktorica newyorškega muzeja P.S.1, ki je danes sestavni del newyorškega Muzeja sodobnih umetnosti (MOMA), k umetniškem dogodku ob odprtju tunela Le Manche med Francijo in Anglijo. Že v prvih dneh projekta sem sedel v omizju z Johnom Caleom skupine Velvet Underground in konceptualnim umetnikom Dennisom Oppenheimom, ki je med prvimi sredi šestdesetih letih procesiral performanse, izhajajoč iz tradicije dadaizma, artaudevskih morfističnih akcij in fluxusovskih intervencij. Seveda sem nemudoma sprožil to izvrstno priložnost in Oppenheima vprašal, kako on razume besedo "performans". Njegov odgovor je bil izostreno nedvoumen: "My young colleague, the definition is very simple. This is 'personal form'!" ("Moj mladi kolega, definicija performansa je zelo preprosta. To je 'osebna oblika'!")

 

Dennis Oppenheim se je leta 1970 na morski plaži nastavil soncu tako, da si je knjigo z naslovom Taktika položil na prsi in se prepustil procesu sončenja. Kožni pigmenti so reagirali na sonce in mu obarvali kožo. Svetloba sonca mu je izslikala na telesu obris knjige. V procesu sončenja, v času performansa, je bil Dennis točno to, kar je bil Dennis izven scenskega prostora in ne neka druga identiteta. 

 

Didaktični odstavek št. 2.: "Kaj je transformans?"

 

Helenistično obredje je transformativno gledališče. Še vedno je vredno najvišje stopnje občudovanja. Igralec v tragediji, transformer, je postal civilizacijsko gibalo, nosilec ideje o vlogi igralca. Gledališka predstava je bila istočasno religiozni obred. Metoda obredja: V prvem dnevu helenističnega slavja je bila predstavljena vsebina tragedij. Gledalci so se učili mitologij, kdo je kdo in kakšna je njegova vloga. Drugi dan so vpeljali v prostor obredja malika, boga slavja. Njegova ideja je sprožiti mitsko dinamiko med bogovi, med akterji z Akropole. V tretjem dnevu slavja so izvajali pred omejenim številom izbranih in privilegiranih ljudi verski obred žrtvovanja. Zadnji dan slavja pa je demos množično spremljal uprizoritve tragedij. Demosu so odigrali dramaturška zaporedja, ki so gledalce pripeljala v območje katarzičnega, religioznega občutja. Igralec je s procesom transformacije v tragediji postal nekdo drug. Postal je Ojdip!

 

Transformanse igramo in ponavljamo, performanse pa izvajamo in z njimi akcijsko interveniramo v resničnost. To sta dva nasprotna si procesa.

 

Rekapitulacija prejšnjega tedna!

 

Ponavljanje kot filozofski koncept je neposredno vpeto v gledališko umetnost. Nerazložljivo nežno se počutim ob vsakem ponavljanju katerekoli od gledaliških oblik. Bodisi transformansov ali informansov kot tretje oblike scenskih umetnosti.     Gledališke vaje so sestavljene iz ponavljanja prizorov, ponavljamo jih vsak dan in se pripravljamo na dogodek premiere, ki ni nič drugega kot ponovitev generalke, ta pa ni nič drugega kot ponovitev prve združene vaje. Največkrat že naslednji dan, takoj po velikem dogodku premiere začnemo ponavljati naše predstave o svetu. Ponovitev je naša molitev. Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt, na gledaliških ponovitvah pa gledamo razliko od ponovitve do ponovitve. Tekstualno ponavljanje okrepimo z gestikularnim ponavljanjem. V gledališki umetnosti gradimo absolutni zdaj, večno sedanjost. 

 

Koncept prirode je, milo rečeno, brutističen, vse v meni se mu upira. Želim si čimprejšnjega vstopa znanstvenikov v procese združevanja z umetnostjo. V umetnosti naj bi znanstveniki s svojimi metodami, z inventarjem rezultatov svojih eksperimentov in z znanstvenimi procesi skupaj z nami sooblikovali etične formate umetnin. Tudi v gledališču. Želim si, da bi skupaj z znanstveniki izoblikovali abstrakte, vredne našega bivanja v skrivnosti, ki jo živimo, v katero smo vsi, ampak čisto vsi, tako neizprosno vpeti. Smrt je eden osrednjih strojev v strojnici prirode, prek nje vstopamo v nemogoče lege, bodisi v absolut ali v nič! V obeh primerih je nameščena teološka ali filozofska konceptualizirana izbira!

 

Moja izbira je od nekdaj igra, ki ni ne absolut, ne nič, temveč je obred v gravitaciji nič za absolutni nič. Naša novoveška visokotehnološka oblika je informans! Tudi zato, ker je vsaka gledališka predstava med drugim tudi obred, ki nas informira o metafizičnih konceptih! Ponovimo stotič: Človeška igra je bila prisotna, še preden smo se mi, človeštvo, začeli vzpostavljati s pomočjo kulta in prehajati v svet kulturnih vzorcev. Plesali smo, še preden smo vzpostavili koreografije! Kultura, koreografija se je vzorčila tako, da je ponavljala vzorce igre tako, da smo jih lahko reorganizirali v obredje. Igra se je organizirala v kulturni, v koreografski niz, sestavljen iz ponavljanja izvorne pobude, iz besedišča, utemeljenega v pripovedi ter iz svetih gest, ki jih lahko odplešemo z eno ali dvema rokama. Sveta gesta: v imenu očeta in sina in svete matere. Igro, ki smo jo v totemski kulturi reorganizirali v obredje, smo vzpostavili mi umetniki in bili takoj že v naslednjem trenutku izigrani in z divjim prevzemom okradeni od tistih, ki so sami sebe proglasili za MC-ije, masters of ceremony. Zastopniki duhov so se v prostorih manifestacije začeli oblačiti v ekscentrične kostume in izgovarjati čezumno besedišče. Digresija: Bralec, ali si se kdaj vprašal, zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja. Konec digresije. 

 

Ponavljanje je osrednji človeški koncept! Ponovitev je obnova, je napor in želja za novim! Naj vas opomnim, da etimologija besede "nov" izhaja iz etimološkega niza besede "danes". Danes živimo med različnimi stanji obstoja, v času absolutnega zdaj, vanj pa vdirata pretekli in prihodnji čas, ki imata vsak svoje zahteve do novega dne. Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

 

Hipoteza št.1: Ali se narava ponavlja? Gledališče se zagotovo, celo teži k temu, da bi ponovil predstavo, ki naj bi bila popolna, absolutna ponovitev. Umetnost ni podvajanje realnosti. Ni skupnega obeležja v pojmu ponavljanja, manifestira se v različnih kategorijah. 

 

Ponovitev hipoteze št.1: Scenske umetnice in umetniki po premieri ponavljamo svoje umetniške dogodke, pri tem pa vztrajno težimo k temu, da jih ponovimo absolutno identično. Do popolnosti. Seveda nas narava pri tem ovira. Koncept ponavljanja v XXI. stoletju prinese svetu novo projekcijo. Perspektivo informansa. Na tem mestu nastopi izvor moje vznemirjenosti. Ponavljanje je eden od osrednjih konceptov filozofije. Pa tudi mojega gledališča. Tema naše petdeset let trajajoče gledališke predstave Noordung: 1995-2045 je ponavljanje. Projektil ponavljamo vsakih deset let, na isti dan, z istimi igralci, ob isti uri.

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Naj filozofi dokončno organizirajo divji prevzem obredja od teologov in naj umestijo ponavljanje v središče svoji filozofskih raziskav!

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Filozofi naj postanejo znanstveniki! Zato, ker je najglobje človeško razvidno v metafizičnih sistemih. Umetnost je znanost o svobodi, je zapisal Oppenheimov sodobnik Joseph Beuys!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,206
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,334
03/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 2,532
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,765
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,392
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,059
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,590
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,155
09/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,360
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 954