Komentar

Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt

Zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja.

24.09.2016 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dennis Oppenheim   performans   transformans   informans

Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

Sem v Moskvi, pred mano je rekapitulacija prvega dela življenja na pregledni razstavi v galeriji Garage. Rekapitulacija prejšnjega tedna pa se je seštela v izrednem dogodku, na filozofski konferenci z naslovom Ponavljanje: Performans in filozofija v LjubljaniPreden naredimo rekapitulacijo, vstopimo v dva didaktična korpusa. Didaktični odstavek št.1.: "Kaj je performans?" Pred dvaindvajsetimi leti me je v Lille povabila Alann Heiss, tedanja direktorica newyorškega muzeja P.S.1, ki je danes sestavni del newyorškega Muzeja sodobnih umetnosti (MOMA), k umetniškem dogodku ob odprtju tunela Le Manche med Francijo in Anglijo. Že v prvih dneh projekta sem sedel v omizju z Johnom Caleom skupine Velvet Underground in konceptualnim umetnikom Dennisom Oppenheimom, ki je med prvimi sredi šestdesetih letih procesiral performanse, izhajajoč iz tradicije dadaizma, artaudevskih morfističnih akcij in fluxusovskih intervencij. Seveda sem nemudoma sprožil to izvrstno priložnost in Oppenheima vprašal, kako on razume besedo "performans". Njegov odgovor je bil izostreno nedvoumen: "My young colleague, the definition is very simple. This is 'personal form'!" ("Moj mladi kolega, definicija performansa je zelo preprosta. To je 'osebna oblika'!")

 

Dennis Oppenheim se je leta 1970 na morski plaži nastavil soncu tako, da si je knjigo z naslovom Taktika položil na prsi in se prepustil procesu sončenja. Kožni pigmenti so reagirali na sonce in mu obarvali kožo. Svetloba sonca mu je izslikala na telesu obris knjige. V procesu sončenja, v času performansa, je bil Dennis točno to, kar je bil Dennis izven scenskega prostora in ne neka druga identiteta. 

 

Didaktični odstavek št. 2.: "Kaj je transformans?"

 

Helenistično obredje je transformativno gledališče. Še vedno je vredno najvišje stopnje občudovanja. Igralec v tragediji, transformer, je postal civilizacijsko gibalo, nosilec ideje o vlogi igralca. Gledališka predstava je bila istočasno religiozni obred. Metoda obredja: V prvem dnevu helenističnega slavja je bila predstavljena vsebina tragedij. Gledalci so se učili mitologij, kdo je kdo in kakšna je njegova vloga. Drugi dan so vpeljali v prostor obredja malika, boga slavja. Njegova ideja je sprožiti mitsko dinamiko med bogovi, med akterji z Akropole. V tretjem dnevu slavja so izvajali pred omejenim številom izbranih in privilegiranih ljudi verski obred žrtvovanja. Zadnji dan slavja pa je demos množično spremljal uprizoritve tragedij. Demosu so odigrali dramaturška zaporedja, ki so gledalce pripeljala v območje katarzičnega, religioznega občutja. Igralec je s procesom transformacije v tragediji postal nekdo drug. Postal je Ojdip!

 

Transformanse igramo in ponavljamo, performanse pa izvajamo in z njimi akcijsko interveniramo v resničnost. To sta dva nasprotna si procesa.

 

Rekapitulacija prejšnjega tedna!

 

Ponavljanje kot filozofski koncept je neposredno vpeto v gledališko umetnost. Nerazložljivo nežno se počutim ob vsakem ponavljanju katerekoli od gledaliških oblik. Bodisi transformansov ali informansov kot tretje oblike scenskih umetnosti.     Gledališke vaje so sestavljene iz ponavljanja prizorov, ponavljamo jih vsak dan in se pripravljamo na dogodek premiere, ki ni nič drugega kot ponovitev generalke, ta pa ni nič drugega kot ponovitev prve združene vaje. Največkrat že naslednji dan, takoj po velikem dogodku premiere začnemo ponavljati naše predstave o svetu. Ponovitev je naša molitev. Na gledaliških vajah vadimo svojo smrt, na gledaliških ponovitvah pa gledamo razliko od ponovitve do ponovitve. Tekstualno ponavljanje okrepimo z gestikularnim ponavljanjem. V gledališki umetnosti gradimo absolutni zdaj, večno sedanjost. 

 

Koncept prirode je, milo rečeno, brutističen, vse v meni se mu upira. Želim si čimprejšnjega vstopa znanstvenikov v procese združevanja z umetnostjo. V umetnosti naj bi znanstveniki s svojimi metodami, z inventarjem rezultatov svojih eksperimentov in z znanstvenimi procesi skupaj z nami sooblikovali etične formate umetnin. Tudi v gledališču. Želim si, da bi skupaj z znanstveniki izoblikovali abstrakte, vredne našega bivanja v skrivnosti, ki jo živimo, v katero smo vsi, ampak čisto vsi, tako neizprosno vpeti. Smrt je eden osrednjih strojev v strojnici prirode, prek nje vstopamo v nemogoče lege, bodisi v absolut ali v nič! V obeh primerih je nameščena teološka ali filozofska konceptualizirana izbira!

 

Moja izbira je od nekdaj igra, ki ni ne absolut, ne nič, temveč je obred v gravitaciji nič za absolutni nič. Naša novoveška visokotehnološka oblika je informans! Tudi zato, ker je vsaka gledališka predstava med drugim tudi obred, ki nas informira o metafizičnih konceptih! Ponovimo stotič: Človeška igra je bila prisotna, še preden smo se mi, človeštvo, začeli vzpostavljati s pomočjo kulta in prehajati v svet kulturnih vzorcev. Plesali smo, še preden smo vzpostavili koreografije! Kultura, koreografija se je vzorčila tako, da je ponavljala vzorce igre tako, da smo jih lahko reorganizirali v obredje. Igra se je organizirala v kulturni, v koreografski niz, sestavljen iz ponavljanja izvorne pobude, iz besedišča, utemeljenega v pripovedi ter iz svetih gest, ki jih lahko odplešemo z eno ali dvema rokama. Sveta gesta: v imenu očeta in sina in svete matere. Igro, ki smo jo v totemski kulturi reorganizirali v obredje, smo vzpostavili mi umetniki in bili takoj že v naslednjem trenutku izigrani in z divjim prevzemom okradeni od tistih, ki so sami sebe proglasili za MC-ije, masters of ceremony. Zastopniki duhov so se v prostorih manifestacije začeli oblačiti v ekscentrične kostume in izgovarjati čezumno besedišče. Digresija: Bralec, ali si se kdaj vprašal, zakaj gledalci v gledališču ploskajo, zakaj v zahodnem gledališču udarjajo z dlanjo ob dlan po koncu predstave? Seveda, tudi zato, da izrazijo navdušenje nad umetniki, nad materializacijo predstave, ampak aplavz izhaja iz religioznega občutka obreda, ko so na koncu tragedije v teatru prizvane duhove junakov, bogov ter polbogov s ploskanjem razblinili, njihove sence pa poslali nazaj v skladišča mitskega inventarja. Konec digresije. 

 

Ponavljanje je osrednji človeški koncept! Ponovitev je obnova, je napor in želja za novim! Naj vas opomnim, da etimologija besede "nov" izhaja iz etimološkega niza besede "danes". Danes živimo med različnimi stanji obstoja, v času absolutnega zdaj, vanj pa vdirata pretekli in prihodnji čas, ki imata vsak svoje zahteve do novega dne. Ponavljanje nas varuje pred brezobličnostjo. Učimo se na razliki. Ponavljanje in gledališče sta od nekdaj povezana. V gledališču se natančno zavedamo, da ponovitev istega ni možna.

 

Hipoteza št.1: Ali se narava ponavlja? Gledališče se zagotovo, celo teži k temu, da bi ponovil predstavo, ki naj bi bila popolna, absolutna ponovitev. Umetnost ni podvajanje realnosti. Ni skupnega obeležja v pojmu ponavljanja, manifestira se v različnih kategorijah. 

 

Ponovitev hipoteze št.1: Scenske umetnice in umetniki po premieri ponavljamo svoje umetniške dogodke, pri tem pa vztrajno težimo k temu, da jih ponovimo absolutno identično. Do popolnosti. Seveda nas narava pri tem ovira. Koncept ponavljanja v XXI. stoletju prinese svetu novo projekcijo. Perspektivo informansa. Na tem mestu nastopi izvor moje vznemirjenosti. Ponavljanje je eden od osrednjih konceptov filozofije. Pa tudi mojega gledališča. Tema naše petdeset let trajajoče gledališke predstave Noordung: 1995-2045 je ponavljanje. Projektil ponavljamo vsakih deset let, na isti dan, z istimi igralci, ob isti uri.

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Naj filozofi dokončno organizirajo divji prevzem obredja od teologov in naj umestijo ponavljanje v središče svoji filozofskih raziskav!

 

Ponovitev hipoteze št.1.: Filozofi naj postanejo znanstveniki! Zato, ker je najglobje človeško razvidno v metafizičnih sistemih. Umetnost je znanost o svobodi, je zapisal Oppenheimov sodobnik Joseph Beuys!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
1
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
4
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.748
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.592
03/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.163
04/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 1.336
05/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.250
06/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.978
07/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.108
08/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.084
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.024
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 733