Seveda ni pri izključitvi M. Podobnika šlo za noben "čarovniški proces", ampak za normalen demokratičen proces obravnave in odločanja o dogodku in načinu delovanja, ki je v razviti demokratični družbi, ki si jo v SLS prizadevamo soustvariti, nesprejemljiv in kritike vreden. V Glavnem odboru in Izvršilnem odboru SLS so ljudje, ki mislijo s svojo glavo in imajo mnogo izkušenj v družbenem in političnem življenju. Organi stranke so zelo poglobljeno obravnavali ekscese M. Podobnika, predlagali ukrepe in odločili o ustreznem odzivu. Žaljive oznake mojega karakterja ne sodijo v poglobljen analitičen komentar družbenega dogajanja. To, kar je Steinbuch poimenoval "klavrno merjenje moči", je bilo seveda nekaj povsem drugega. Šlo je preprosto za soočenje, oziroma spopad dveh različnih paradigem, dveh različnih konceptov političnega in družbenega delovanja. Prva paradigma je nevrotično obračunavanje s političnim nasprotnikom (čeprav znotraj iste organizacije) z vsemi sredstvi, tudi s poskusom fizičnega poniževanja in grožnjami političnega linča, druga paradigma pa predstavlja prizadevanja za visoko politično kulturo dialoga in javnega diskurza, ki je lastna razviti evropski krščanski demokraciji, h kateri stremimo v prenovljeni SLS. Jasno je, da sta to različna svetova. Prvi je svet preteklosti, netransparentnosti in maščevalnosti, drugi svet pa gradi na krepitvi demokratičnosti, argumentih dialoga in sprejemanja najboljših rešitev v obče dobro vseh državljank in državljanov. 

Žal se seveda le malokdo poglobi v nov politični program SLS, ki je s svojim vrednostnim izhodiščem v prvem dokumentu postavil nov mejnik razvoja naše stranke, s katerim smo se uvrstili ob bok razvitim evropskim krščanskim demokracijam. Prekinili smo tradicijo kontradiktornih programskih izhodišč, po katerih so nas v preteklosti lahko uvrščali tako na levo kot tudi na desno politično stran. Tega shizofrenega političnega profila ni več, zato smo seveda v vodstvu prenovljene SLS postali tarča tistih, ki niso želeli, da postanemo sodobna vropska krščansko-demokratska ljudska stranka! Jasno smo se tudi zavzeli za dokončanje slovenske tranzicije, kar je zopet nekatere razburilo! Šlo je za boj dveh različnih vizij nadaljnjega razvoja Slovenske ljudske stranke, ne pa za neke "zdrahe". Vodstvo SLS želi stranko razviti v privlačno, sodobno in učinkovito politično organizacijo, pri kateri bodo državljanke in državljani – ne le kot volivci – prepoznali rešitve, ki jim bodo, tako mladim kot ostarelim, izboljšale ter polepšale življenje v materialnem in duhovnem smislu. Za te cilje gre!

Vodilo našega delovanja lahko strnemo v zelo jasen imperativ: "Zavzemamo se za gospodarjenje po načelih dobrega gospodarja!" Če bomo uspeli v tem, bomo lahko nudili ljudem človeka vredno življenje in materialno varnost, sicer pa ne. Ampak ta prizadevanja seveda niso tako »zanimiva«, kot ukvarjanje z večjo ali manjšo karizmo voditeljev – kot da bi lahko resnično katarzo in odrešitev prinesel le super-karizmatičen voditelj, ki bo kot nekakšen Superjunak opravil z vsemi strukturnimi problemi in faloti v naši družbi!

Takega Superjunaka ne more biti ... To se je že izkazalo, ko so državljanke in državljani izvolili z medijskim pompom umetno ustvarjen lik etičnega junaka, ki jih je s svojimi nadaljnjimi koraki popeljal po poti ponavljajočih se razočaranj. Menim, da je čas, da razumno in premišljeno pogledamo, kaj v političnem življenju nekdo ponuja in kaj je pripravljen za te cilje tudi resnično narediti. SLS je v preteklosti že marsikaj uresničila, čeprav je malokdaj požela pravično plačilo za svoje rezultate. Vsekakor bomo vztrajali pri doseganju začrtanih ambicioznih, a uresničljivih ciljev. Verjamemo, da jih lahko dosežemo s skupinskim delom.

Marko Zidanšek je predsednik SLS.