Komentar

Kako bo Swami Cerar zafural ekonomijo - 2. del

Kaj naj si mislimo, če stranka problem davkov ignorira, se o njih sploh ne izjasni, ne konkretizira ničesar, postavlja neobičajne relacije in postavlja davke v kontekst moraliziranja?

23.06.2014 23:34
Piše: Kizo

Cerar opleta in opleta z družbeno odgovornostjo, moralnim vodenjem in etičnimi načeli v bančništvu kot, da je to mogoče. Vir: www.mediaspeed.net

Ni govora o vračanju DDV-ja na izhodiščno raven, čeprav vsi dokazi kažejo, da je višji DDV dodatno zadušil zasebno potrošnjo.

 

Cerar vas ne bo razburil z zgodbami o varčevanju, optimizaciji in racionalizaciji v javni upravi, niti ga pretirano ne zanimata privatizacija in strukturne reforme.

 

V času "crowdfundinga" je fantaziranje o državno vodenih in financiranih bankah semenskega kapitala in skladih semenskega kapitala, in to v državi velikosti srednjega evropskega mesta, popolna neumnost.

 

Previsoki davki in prispevki očitno niso vzrok bežanja v sivo ekonomijo, niti to niso absurdne regulacije poklicev in državno administrirane koncesije, ki omogočajo opravljanje poklicev samo izbrancem, ostale pa preženejo v sivino.

 

Kar lahko iz programa sklepamo je, da obstaja drugorazredno podjetništvo, ki bo moralo prek davkov plačati centralnoplanske navdihe vzpostavljanja inovativne, zelene in pametne industrije, ki prihajajo iz manter Cerarja in njegove stranke.

 

Spet so tu davčne olajšave za inovativne, zelene itd., ni pa niti besede, kaj naj bo z vsemi preostalimi, ki ne dosegajo visoke pesmi o neskončni dodani vrednosti, pa vseeno predstavljajo izjemno velik delež slovenskih malih in srednjih podjetij in jih, kot male gradbince, gostince, ponudnike turističnih storitev, kozmetičarje, mizarje, mesarje, vodovodarje, visoki davki ubijajo.

V predhodni kolumni sem analiziral program Cerarjeve stranke na področju trga dela, zdravstva ter pokojninskega in socialnega sistema. V tej kolumni prihaja ključni del analize, in sicer ekonomske politike, ki jo predlaga daleč najbolj verjeten kandidat za mandatarja vlade.

 

 

Česa pri Swami Cerarju ne boste našli

 

Swami Cerar se je vzdržal pri zgodbah o velikih državnih investicijah. To je seveda odlična novica, saj je očitno, da osemdeset piscev programa razume, da obstajajo neke proračunske omejitve. Tako milijardne investicije v vse mogoče kolosalne načrte ostanejo zgolj v domeni Zorana Jankovića in njegovih sledilcev. Seveda to tudi pomeni, da bo imel Swami Cerar težave z Jožo "nevemvečaliješePavlič" Damijanom in Jožo Mencingerjem, ampak to je že njegov problem. Cerar vas tudi ne bo razburil z zgodbami o varčevanju, optimizaciji in racionalizaciji v javni upravi, niti ga pretirano ne zanimata privatizacija in strukturne reforme.

 

 

Swami Cerar in osemdeset jogijev o davkih

 

Program presenetljivo malo piše o davkih. To je po eni strani dobra novica, saj je očitno, da stranka ni vstopila na politični poligon na enak način, kot Pozitivna Slovenija, ki je obljubila višanje DDV (lahko pa, da se motim in samo ne oglašujejo ideje o povečanju proračunskih prihodkov preko davkov), po drugi strani pa je novica slaba, saj je očitno, da za Cerarja in sledilce višina davkov ni problem.

 

Ni govora o vračanju DDV-ja na izhodiščno raven, čeprav vsi dokazi kažejo, da je višji DDV dodatno zadušil zasebno potrošnjo. Ničesar ni o absurdnosti dohodninske lestvice, po kateri vas 1250 evrov neto mesečno prestavi v ubijajočo davčno kategorijo. Še manj je besed o tem ali bo davek na dobiček (ddpo) ostal na obstoječi ravni (z neko megleno, ampak res megleno obljubo postopnega zmanjševanja, ki je, če prav razumem, mogoča samo ob določeni konstelaciji planetov).

 

Popolnoma ničesar ne boste našli o politiki trošarin, ki je doslej veljala za glavni instrument polnjenja proračunskih prihodkov (predvsem zaradi iluzije, da neelastične dobrine nimajo substitutov), še manj o popularnih davkih na izvedene finančne instrumente in nepremičnine. To pa, priznajte, je absurdno razkritje.

 

Stranka Mira Cerarja gre namreč po poti rekordne zmage in če bo šlo tako naprej, bo sestavljala vlado in bo kot daleč največja sestavila koalicijsko pogodbo, ki bo po naravi stvari temeljila prav na programu te stranke. Ampak o davkih vseeno nič konkretnega. Deluje, kot da bi Swami Cerar in osemdeset jogijev prespali zadnja leta in s tem vsa opozorila podjetnikov (glej priporočila, ki so jih naredili Slovenian Business Club, Obrtna zbornica Slovenije in GZS) in večine resnih ekonomistov (Masten in Šušteršič). 

 

Program sicer govori nekaj malega in parcialnega o davkih. Tako imamo delno socialno kapico, za katero ne vemo, kaj sploh je in je jasno, da bo iz delne, na koalicijskih pogajanjih, postala nična. Precej govora je o olajšavah in davčnih odbitkih pri reinvestiranju dobička v inovativne dejavnosti, ampak, resnici na ljubo, je to najprej drobnjakarstvo in potem še centralnoplanska obsesija.

 

Davčna politika pa v tem programu ni povezana z nastajanjem novih podjetij in delovnih mest, napačno je v relaciji s sivo ekonomijo (ni povezave med visokimi davki in krčenjem legalne ekonomije, ampak velja mantra o nujnosti davčne blagajne) in, kot je moč razbrati, prehaja v domeno moralnosti in postaja instrument za presojanje, kaj je dobro in kaj ni (ali: razvade, ki se zdijo Swamiju in sledilcem neetične, bodo obdavčene, in to bo omogočilo sprostitev davkov na drugih področjih, ki so dobra). Kaj naj si torej mislimo, če stranka problem davkov ignorira, se o njih sploh ne izjasni, ne konkretizira ničesar, postavlja neobičajne relacije in postavlja davke v kontekst moraliziranja?

 

 

Swami Cerar verjame v visoko tehnologijo

 

Cerarjev program še enkrat več ponuja obsesijo z visokimi tehnologijami. To je z vidika prehoda Slovenije iz industrije 19. stoletja v industrijo 21. stoletja (torej od tekstila k nanotehnologiji) smiselna politika, ampak v resnici objeta z iluzijo in za naslednjih nekaj let popolnoma nerealna opcija. Naj pojasnim, zakaj.

 

Prvič, trenutno najbolj perečega vprašanja pridobitve novih 60.0000 delovnih mest ne more rešiti noben veliki plan o visokih tehnologijah. Jedro teh izgubljenih delovnih mest prihaja iz tekstilne, lesne, gradbene, kovinarske industrije in teh ljudi ni mogoče kar prezaposliti v nanotehnologiji, niti ne obstaja ne vem koliko delovnih mest, ki bi se jih lahko ustvarilo kot stranski produkt visokotehnološke ekspanzije. Povedano drugače, vsak evro, ki bo šel za te visokotehnološke plane, ne bo imel nobenega učinka na zmanjševanje trenutne brezposelnosti, ki je skorajda bolj strukturna, kot pa ciklična.

 

Drugič, domet visoke tehnologije je omejen s številom naravoslovnotehniških diplomantov, ki jih je v Sloveniji komaj peščica, tiste, ki gredo v podjetniško kariero, pa vsako leto lahko preštejete na prste obeh rok. Sklepajoč na tem dejstvu, je mogoče pričakovati zgolj infinitezimalen prispevek k rasti BDP ali pa pri zmanjševanju brezposelnosti s strani visoke tehnologije in še to po nekaj letih.

 

In tretjič, ni, da se spodbujanje visoko tehnološkega podjetništva v Sloveniji ne poskuša že vsaj 10 let, a dejstvo je, da so učinki nični in ni razloga, da bi sedaj pričakovali kolosalne rezultate. Dajmo, priznajmo na glas, Cerar stavi na konja, ki ga na tekmi sploh ni. Na koncu je to velika brezvezna iluzija v stilu Jankovićevih fantomskih projektov.

 

Sploh bizarno smešno pa je, da so v programu banke semenskega kapitala in tvegani kapital, ki sta oba doživela popolnoma bankrotirani zgodbi, brez učinkov, razen izgube državnega denarja. Še več, v času "crowdfundinga" je fantaziranje o državno vodenih in financiranih bankah semenskega kapitala in skladih semenskega kapitala, in to v državi velikosti srednjega evropskega mesta, popolna neumnost. 

 

 

Swamijeve lamentacije o podjetništvu

 

Osupljiva je programska obravnava sive ekonomije. Previsoki davki in prispevki očitno niso vzrok bežanja v sivo ekonomijo, niti to niso absurdne regulacije poklicev in državno administrirane koncesije, ki omogočajo opravljanje poklicev samo izbrancem, ostale pa preženejo v sivino. Namesto tega bodočo vlado obsedajo davčne blagajne, kot instrument izkoreninjenja sive ekonomije.

 

Spet so tu davčne olajšave za inovativne, zelene itd., ni pa niti besede, kaj naj bo z vsemi preostalimi, ki ne dosegajo visoke pesmi o neskončni dodani vrednosti, pa vseeno predstavljajo izjemno velik delež slovenskih malih in srednjih podjetij in jih, kot male gradbince, gostince, ponudnike turističnih storitev, kozmetičarje, mizarje, mesarje, vodovodarje, visoki davki ubijajo.

 

Še več, kar lahko iz programa sklepamo je, da obstaja drugorazredno podjetništvo, ki bo moralo prek davkov plačati centralnoplanske navdihe vzpostavljanja inovativne, zelene in pametne industrije, ki prihajajo iz manter Cerarja in njegove stranke. Če je Zoki imel z denarjem davkoplačevalcev plane izgradnje gradov v oblakih, Cerar okrog teh gradov sadi drevesa. 

 

 

Fiskalna pozicija in privatizacija

 

Presenetljivo, Cerar ne vidi problema v javnofinančni konsolidaciji. Presenetljivo zaradi tega, ker v tem trenutku tudi Dejan Židan in Zoran Janković že razumeta, da ima Slovenija težave tako z eksplozivnim zunanjim dolgom, kot s previsokim proračunskim primanjkljajem. Če bi danes prišli v Slovenijo in bi edino informacijo o stanju stvari v državi dobili iz programa, ki ga je pisalo osemdeset jogijev našega Guruja, bi bili mnenja, da Slovenija nima težav s financiranjem javne porabe, ne z zunanjim dolgom ali proračunskim primanjkljajem.

 

Na Cerarjevo žalost pa to ne drži. In ne razumem, kako stranka upa stopiti na pot, ki jim bo prinesla mandatarstvo za sestavo vlade, če v programu ni niti besede o proračunu, vseh treh preostalih blagajnah in o vprašanju, kaj bo s plačami v javnem sektorju, ali bo prišlo do krčenja proračunskih odhodkov in javne uprave itd.

 

Prerazporejanje subvencij in vračanje dela kupnine od privatizacije v neke fantomske visokotehnološke projekte ne more biti odgovor, razen, če bi šlo za stranko, ki tekmuje za vstop v parlament, pa dobro vemo, da temu ni tako. Podobno nejasna je zgodba o privatizaciji, pri kateri se pokaže, da Swami Cerar ne išče odgovorov na kritična strukturna vprašanja, ampak išče zenovske odgovore, s katerimi bi najbolj ugajal.

 

Privatiziral bi, pa vendar ne bi vsega, tisto, kar pa bi, pa ne pove točno, kaj to je. Ko se ga vpraša, ali bi privatiziral konkretno podjetje reče, da ne bi, da pa tega ne more več zaustaviti (primer Telekoma), bo pa privatiziral odgovorno, če bo res moral ali ko bo moral. Kakšno sranje je zdaj to?

 

Kakšna politika se nam obeta? Ali lahko kdo trdi, da iz programa in Cerarjevih izmikanj lahko razbere, kaj prinaša Cerarjeva vlada na področju privatizacije? Ali mar ni nedostojno, da na ključna vprašanja odgovorov sploh ni? Še enkrat, gre za človeka, ki je slovenski javnosti sam pojasnil, da je evidentni zmagovalec volitev.

 

 

Bančnik Cerar in njegove lamentacije

 

Okoli bančnega in finančnega sistema je v programu napisano tako razočarajoče malo, da lahko podvomite o normalnosti piscev programa. Deluje, kot da Slovenija ne bi imela bančne krize in kot da je nekaj splošnih stavkov dovolj, da se ta problem, ki je v resnici jedro problema ekonomske krize v državi, enostavno odpravi. Med predlogi je tudi nadzorovana privatizacija bank in zavarovalnic, ampak glede na zgoraj napisano, o kakšni resni privatizaciji lahko dvomimo.

 

Cerar pa medtem opleta in opleta z družbeno odgovornostjo, moralnim vodenjem in etičnimi načeli v bančništvu kot, da je to mogoče. Za povrh bi združil nadzorne finančne institucije Banko Slovenije, ATVP in AZN. Ali so ti ljudje nori? Mar ne razumejo, da to v evro območju ni opcija? Ali je na delu halucinacija Swamija in osemdesetih jogijev ali pa gre za norost, ni jasno, niti ne nameravam o tem razmišljati.

 

Je pa indikativno, da niti v lamentaciji o bančno-finančnem sistemu niti v svetem spisu o javni upravi ni govora o osebni in odškodninski odgovornosti. Verjetno ni potrebno, ker se bomo v jutru po Cerarjevi volilni zmagi vsi zbudili kot svetovni prvaki v morali. Skratka, predlogi, ki ciljajo na bančno finančni sektor so bedni do te mere, da že ponižujejo inteligenco vseh državljanov, celo ekonomskega bradonje, ki sliši na ime Mencinger.

 

Bedno kajne? Toliko medijskega angažmaja, toliko javnomnenjskega inženiringa, takšen silen angažma levice, pa vse skupaj za kaj? Za absoluten in ultimativen možganski vakuum, ki žali vse kar je inteligentno in racionalno v tej državi. Swami Cerar in njegovih osemdeset jogijev s svojim programom vred, so navadni navadni bedni cirkusanti, ki bodo po programu sodeč, zafurali slovensko ekonomijo in k temu ni nič več za dodati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
0
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.438
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.831
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.523
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.097
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.480
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.512
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.054
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 814
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745