Komentar

Kako bo Swami Cerar zafural ekonomijo - 2. del

Kaj naj si mislimo, če stranka problem davkov ignorira, se o njih sploh ne izjasni, ne konkretizira ničesar, postavlja neobičajne relacije in postavlja davke v kontekst moraliziranja?

23.06.2014 23:34
Piše: Kizo

Cerar opleta in opleta z družbeno odgovornostjo, moralnim vodenjem in etičnimi načeli v bančništvu kot, da je to mogoče. Vir: www.mediaspeed.net

Ni govora o vračanju DDV-ja na izhodiščno raven, čeprav vsi dokazi kažejo, da je višji DDV dodatno zadušil zasebno potrošnjo.

 

Cerar vas ne bo razburil z zgodbami o varčevanju, optimizaciji in racionalizaciji v javni upravi, niti ga pretirano ne zanimata privatizacija in strukturne reforme.

 

V času "crowdfundinga" je fantaziranje o državno vodenih in financiranih bankah semenskega kapitala in skladih semenskega kapitala, in to v državi velikosti srednjega evropskega mesta, popolna neumnost.

 

Previsoki davki in prispevki očitno niso vzrok bežanja v sivo ekonomijo, niti to niso absurdne regulacije poklicev in državno administrirane koncesije, ki omogočajo opravljanje poklicev samo izbrancem, ostale pa preženejo v sivino.

 

Kar lahko iz programa sklepamo je, da obstaja drugorazredno podjetništvo, ki bo moralo prek davkov plačati centralnoplanske navdihe vzpostavljanja inovativne, zelene in pametne industrije, ki prihajajo iz manter Cerarja in njegove stranke.

 

Spet so tu davčne olajšave za inovativne, zelene itd., ni pa niti besede, kaj naj bo z vsemi preostalimi, ki ne dosegajo visoke pesmi o neskončni dodani vrednosti, pa vseeno predstavljajo izjemno velik delež slovenskih malih in srednjih podjetij in jih, kot male gradbince, gostince, ponudnike turističnih storitev, kozmetičarje, mizarje, mesarje, vodovodarje, visoki davki ubijajo.

V predhodni kolumni sem analiziral program Cerarjeve stranke na področju trga dela, zdravstva ter pokojninskega in socialnega sistema. V tej kolumni prihaja ključni del analize, in sicer ekonomske politike, ki jo predlaga daleč najbolj verjeten kandidat za mandatarja vlade.

 

 

Česa pri Swami Cerarju ne boste našli

 

Swami Cerar se je vzdržal pri zgodbah o velikih državnih investicijah. To je seveda odlična novica, saj je očitno, da osemdeset piscev programa razume, da obstajajo neke proračunske omejitve. Tako milijardne investicije v vse mogoče kolosalne načrte ostanejo zgolj v domeni Zorana Jankovića in njegovih sledilcev. Seveda to tudi pomeni, da bo imel Swami Cerar težave z Jožo "nevemvečaliješePavlič" Damijanom in Jožo Mencingerjem, ampak to je že njegov problem. Cerar vas tudi ne bo razburil z zgodbami o varčevanju, optimizaciji in racionalizaciji v javni upravi, niti ga pretirano ne zanimata privatizacija in strukturne reforme.

 

 

Swami Cerar in osemdeset jogijev o davkih

 

Program presenetljivo malo piše o davkih. To je po eni strani dobra novica, saj je očitno, da stranka ni vstopila na politični poligon na enak način, kot Pozitivna Slovenija, ki je obljubila višanje DDV (lahko pa, da se motim in samo ne oglašujejo ideje o povečanju proračunskih prihodkov preko davkov), po drugi strani pa je novica slaba, saj je očitno, da za Cerarja in sledilce višina davkov ni problem.

 

Ni govora o vračanju DDV-ja na izhodiščno raven, čeprav vsi dokazi kažejo, da je višji DDV dodatno zadušil zasebno potrošnjo. Ničesar ni o absurdnosti dohodninske lestvice, po kateri vas 1250 evrov neto mesečno prestavi v ubijajočo davčno kategorijo. Še manj je besed o tem ali bo davek na dobiček (ddpo) ostal na obstoječi ravni (z neko megleno, ampak res megleno obljubo postopnega zmanjševanja, ki je, če prav razumem, mogoča samo ob določeni konstelaciji planetov).

 

Popolnoma ničesar ne boste našli o politiki trošarin, ki je doslej veljala za glavni instrument polnjenja proračunskih prihodkov (predvsem zaradi iluzije, da neelastične dobrine nimajo substitutov), še manj o popularnih davkih na izvedene finančne instrumente in nepremičnine. To pa, priznajte, je absurdno razkritje.

 

Stranka Mira Cerarja gre namreč po poti rekordne zmage in če bo šlo tako naprej, bo sestavljala vlado in bo kot daleč največja sestavila koalicijsko pogodbo, ki bo po naravi stvari temeljila prav na programu te stranke. Ampak o davkih vseeno nič konkretnega. Deluje, kot da bi Swami Cerar in osemdeset jogijev prespali zadnja leta in s tem vsa opozorila podjetnikov (glej priporočila, ki so jih naredili Slovenian Business Club, Obrtna zbornica Slovenije in GZS) in večine resnih ekonomistov (Masten in Šušteršič). 

 

Program sicer govori nekaj malega in parcialnega o davkih. Tako imamo delno socialno kapico, za katero ne vemo, kaj sploh je in je jasno, da bo iz delne, na koalicijskih pogajanjih, postala nična. Precej govora je o olajšavah in davčnih odbitkih pri reinvestiranju dobička v inovativne dejavnosti, ampak, resnici na ljubo, je to najprej drobnjakarstvo in potem še centralnoplanska obsesija.

 

Davčna politika pa v tem programu ni povezana z nastajanjem novih podjetij in delovnih mest, napačno je v relaciji s sivo ekonomijo (ni povezave med visokimi davki in krčenjem legalne ekonomije, ampak velja mantra o nujnosti davčne blagajne) in, kot je moč razbrati, prehaja v domeno moralnosti in postaja instrument za presojanje, kaj je dobro in kaj ni (ali: razvade, ki se zdijo Swamiju in sledilcem neetične, bodo obdavčene, in to bo omogočilo sprostitev davkov na drugih področjih, ki so dobra). Kaj naj si torej mislimo, če stranka problem davkov ignorira, se o njih sploh ne izjasni, ne konkretizira ničesar, postavlja neobičajne relacije in postavlja davke v kontekst moraliziranja?

 

 

Swami Cerar verjame v visoko tehnologijo

 

Cerarjev program še enkrat več ponuja obsesijo z visokimi tehnologijami. To je z vidika prehoda Slovenije iz industrije 19. stoletja v industrijo 21. stoletja (torej od tekstila k nanotehnologiji) smiselna politika, ampak v resnici objeta z iluzijo in za naslednjih nekaj let popolnoma nerealna opcija. Naj pojasnim, zakaj.

 

Prvič, trenutno najbolj perečega vprašanja pridobitve novih 60.0000 delovnih mest ne more rešiti noben veliki plan o visokih tehnologijah. Jedro teh izgubljenih delovnih mest prihaja iz tekstilne, lesne, gradbene, kovinarske industrije in teh ljudi ni mogoče kar prezaposliti v nanotehnologiji, niti ne obstaja ne vem koliko delovnih mest, ki bi se jih lahko ustvarilo kot stranski produkt visokotehnološke ekspanzije. Povedano drugače, vsak evro, ki bo šel za te visokotehnološke plane, ne bo imel nobenega učinka na zmanjševanje trenutne brezposelnosti, ki je skorajda bolj strukturna, kot pa ciklična.

 

Drugič, domet visoke tehnologije je omejen s številom naravoslovnotehniških diplomantov, ki jih je v Sloveniji komaj peščica, tiste, ki gredo v podjetniško kariero, pa vsako leto lahko preštejete na prste obeh rok. Sklepajoč na tem dejstvu, je mogoče pričakovati zgolj infinitezimalen prispevek k rasti BDP ali pa pri zmanjševanju brezposelnosti s strani visoke tehnologije in še to po nekaj letih.

 

In tretjič, ni, da se spodbujanje visoko tehnološkega podjetništva v Sloveniji ne poskuša že vsaj 10 let, a dejstvo je, da so učinki nični in ni razloga, da bi sedaj pričakovali kolosalne rezultate. Dajmo, priznajmo na glas, Cerar stavi na konja, ki ga na tekmi sploh ni. Na koncu je to velika brezvezna iluzija v stilu Jankovićevih fantomskih projektov.

 

Sploh bizarno smešno pa je, da so v programu banke semenskega kapitala in tvegani kapital, ki sta oba doživela popolnoma bankrotirani zgodbi, brez učinkov, razen izgube državnega denarja. Še več, v času "crowdfundinga" je fantaziranje o državno vodenih in financiranih bankah semenskega kapitala in skladih semenskega kapitala, in to v državi velikosti srednjega evropskega mesta, popolna neumnost. 

 

 

Swamijeve lamentacije o podjetništvu

 

Osupljiva je programska obravnava sive ekonomije. Previsoki davki in prispevki očitno niso vzrok bežanja v sivo ekonomijo, niti to niso absurdne regulacije poklicev in državno administrirane koncesije, ki omogočajo opravljanje poklicev samo izbrancem, ostale pa preženejo v sivino. Namesto tega bodočo vlado obsedajo davčne blagajne, kot instrument izkoreninjenja sive ekonomije.

 

Spet so tu davčne olajšave za inovativne, zelene itd., ni pa niti besede, kaj naj bo z vsemi preostalimi, ki ne dosegajo visoke pesmi o neskončni dodani vrednosti, pa vseeno predstavljajo izjemno velik delež slovenskih malih in srednjih podjetij in jih, kot male gradbince, gostince, ponudnike turističnih storitev, kozmetičarje, mizarje, mesarje, vodovodarje, visoki davki ubijajo.

 

Še več, kar lahko iz programa sklepamo je, da obstaja drugorazredno podjetništvo, ki bo moralo prek davkov plačati centralnoplanske navdihe vzpostavljanja inovativne, zelene in pametne industrije, ki prihajajo iz manter Cerarja in njegove stranke. Če je Zoki imel z denarjem davkoplačevalcev plane izgradnje gradov v oblakih, Cerar okrog teh gradov sadi drevesa. 

 

 

Fiskalna pozicija in privatizacija

 

Presenetljivo, Cerar ne vidi problema v javnofinančni konsolidaciji. Presenetljivo zaradi tega, ker v tem trenutku tudi Dejan Židan in Zoran Janković že razumeta, da ima Slovenija težave tako z eksplozivnim zunanjim dolgom, kot s previsokim proračunskim primanjkljajem. Če bi danes prišli v Slovenijo in bi edino informacijo o stanju stvari v državi dobili iz programa, ki ga je pisalo osemdeset jogijev našega Guruja, bi bili mnenja, da Slovenija nima težav s financiranjem javne porabe, ne z zunanjim dolgom ali proračunskim primanjkljajem.

 

Na Cerarjevo žalost pa to ne drži. In ne razumem, kako stranka upa stopiti na pot, ki jim bo prinesla mandatarstvo za sestavo vlade, če v programu ni niti besede o proračunu, vseh treh preostalih blagajnah in o vprašanju, kaj bo s plačami v javnem sektorju, ali bo prišlo do krčenja proračunskih odhodkov in javne uprave itd.

 

Prerazporejanje subvencij in vračanje dela kupnine od privatizacije v neke fantomske visokotehnološke projekte ne more biti odgovor, razen, če bi šlo za stranko, ki tekmuje za vstop v parlament, pa dobro vemo, da temu ni tako. Podobno nejasna je zgodba o privatizaciji, pri kateri se pokaže, da Swami Cerar ne išče odgovorov na kritična strukturna vprašanja, ampak išče zenovske odgovore, s katerimi bi najbolj ugajal.

 

Privatiziral bi, pa vendar ne bi vsega, tisto, kar pa bi, pa ne pove točno, kaj to je. Ko se ga vpraša, ali bi privatiziral konkretno podjetje reče, da ne bi, da pa tega ne more več zaustaviti (primer Telekoma), bo pa privatiziral odgovorno, če bo res moral ali ko bo moral. Kakšno sranje je zdaj to?

 

Kakšna politika se nam obeta? Ali lahko kdo trdi, da iz programa in Cerarjevih izmikanj lahko razbere, kaj prinaša Cerarjeva vlada na področju privatizacije? Ali mar ni nedostojno, da na ključna vprašanja odgovorov sploh ni? Še enkrat, gre za človeka, ki je slovenski javnosti sam pojasnil, da je evidentni zmagovalec volitev.

 

 

Bančnik Cerar in njegove lamentacije

 

Okoli bančnega in finančnega sistema je v programu napisano tako razočarajoče malo, da lahko podvomite o normalnosti piscev programa. Deluje, kot da Slovenija ne bi imela bančne krize in kot da je nekaj splošnih stavkov dovolj, da se ta problem, ki je v resnici jedro problema ekonomske krize v državi, enostavno odpravi. Med predlogi je tudi nadzorovana privatizacija bank in zavarovalnic, ampak glede na zgoraj napisano, o kakšni resni privatizaciji lahko dvomimo.

 

Cerar pa medtem opleta in opleta z družbeno odgovornostjo, moralnim vodenjem in etičnimi načeli v bančništvu kot, da je to mogoče. Za povrh bi združil nadzorne finančne institucije Banko Slovenije, ATVP in AZN. Ali so ti ljudje nori? Mar ne razumejo, da to v evro območju ni opcija? Ali je na delu halucinacija Swamija in osemdesetih jogijev ali pa gre za norost, ni jasno, niti ne nameravam o tem razmišljati.

 

Je pa indikativno, da niti v lamentaciji o bančno-finančnem sistemu niti v svetem spisu o javni upravi ni govora o osebni in odškodninski odgovornosti. Verjetno ni potrebno, ker se bomo v jutru po Cerarjevi volilni zmagi vsi zbudili kot svetovni prvaki v morali. Skratka, predlogi, ki ciljajo na bančno finančni sektor so bedni do te mere, da že ponižujejo inteligenco vseh državljanov, celo ekonomskega bradonje, ki sliši na ime Mencinger.

 

Bedno kajne? Toliko medijskega angažmaja, toliko javnomnenjskega inženiringa, takšen silen angažma levice, pa vse skupaj za kaj? Za absoluten in ultimativen možganski vakuum, ki žali vse kar je inteligentno in racionalno v tej državi. Swami Cerar in njegovih osemdeset jogijev s svojim programom vred, so navadni navadni bedni cirkusanti, ki bodo po programu sodeč, zafurali slovensko ekonomijo in k temu ni nič več za dodati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,000
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,807
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,067
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,648
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,850
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,154
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,099
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,026
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,833
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,148