Komentar

"Ja sam po nacionalnosti Slovenac"* ali meditacija o Republiki srpski, Krimu in Igorju Bavčarju

Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Igorju Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

28.09.2016 14:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Republika Srbska   Bosna in Hercegovina   Slovenija   osamosvojitev   Igor Bavčar   Rusi   ZDA   Evropska unija

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

Referendum o državnem prazniku Republike srpske, s katerim naj bi pripravili teren za nekakšno samoodločbo, med drugim - paradoksalno! - zbuja vtis, da člani te skupnosti pravzaprav ne vedo, kam spadajo. To glede na zapleteno zgodovino Balkana, Bosne in Hercegovine, glede na jugoslovansko krizo in navsezadnje glede na množična preseljevanja iz Afrike, Bližnjega vzhoda in od še bolj daleč ... niti ni čudno. Balkan so si nekoč lastili Turki, ki tudi danes niso zanemarljiva politična sila, močno so se zanj zanimali Rusi; Bosno si je proti koncu 19. stoletja ob diplomatskem negodovanju in rožljanju z orožjem na vzhodni meji vzela Avstro-Ogrska, kar je na koncu sprožilo prvo svetovno vojno in rojstvo eksplozivne Jugoslavije. V njej sta si Bosno in Hercegovino, ob tem, da naj bi povezovala Srbe in Hrvate in premagala zgodovinsko mejo med Vzhodom in Zahodom, enako strastno prisvajala oba tekmujoča naroda, kar je v novejšem času ponazorilo dogovarjanje med Tuđmanom in Miloševićem, v najnovejšem času pa premetavanje in navrtavanje daytonskega čolna, ki se nevarno ziblje že dalj časa in ki ga je omenjeni referendum dodatno pretresel. Medtem ko je bilo pred desetletji morda še vedno mogoče govoriti o srbskih in hrvaških muslimanih in je imel islam podoben status kot katolištvo ali pravoslavje, se je pozneje v BiH zaradi različnih pritiskov in privlačnosti izoblikoval muslimanski oz. bošnjaški narod, ki je - če pomislimo na Alijo Izetbegovića - postal steber bosansko-hercegovske državotvornosti in pomembno evropsko islamsko središče.

 

Po vsem videzu so prebivalci Republike srbske - potem, ko so bili v SFRJ živčni in nestrpni, v času njene krize pa sovražni, zdaj razdvojeni, morda celo raztrojeni, ali naj nadaljujejo življenje v okviru BiH, ali naj se (na takšen ali drugačen način) vključijo v Srbijo, ali naj nemara postanejo samostojna država? Upam, da ob tem ni povsem nedostojno opozoriti na problem ukrajinskega Krima, katerega prebivalci naj bi - po mnenju nekaterih, tudi slovenskih komentatorjev - upravičeno uporabili pravico naroda do samoodločbe in - z nekaj bratske pomoči - Krim priključili Rusiji. Prebivalci Krima so prav tako kot Srbi v BiH doživljali burne čase, navsezadnje pa so se (z ozemljem vred) preselili v drugo državo. Zgodovina sredine prejšnjega stoletja je polna podobnih dogodkov, ki so se predstavljali s podobnimi argumenti: Nemčija si je priključila Češko, Avstrijo, del Francije, del Slovenije itn. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 je zato logično prepovedala ponovitev "anšlusa", Evropska unija pa je popustila pri mednarodnem priznavanju Kosova pod pogojem, da ne bo prišlo do združitve z Albanijo.

 

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

 

Toda, kot rečeno, gre za večje in višje, denimo za naše slovensko vprašanje. Slovenska zgodovina je ne glede na vse mogoče politične slavospeve in zgodovinarske, še bolj pa novinarske obdelave, polna omahovanja in negotovosti. Še dolgo po ilirskem gibanju so se Slovenci pri razmišljanjih o primernem državnem okviru za svoje narodno življenje opirali na druge narode, predvsem na Hrvate in Srbe. Ti so jih imeli za Jugoslovane, za alpske Hrvate, pogosto pa tudi za norca. Pred prvo svetovno vojno, med njo in še po njej so Slovenci omahovali med Dunajem, Zagrebom (SHS) in Beogradom. Med drugo svetovno vojno se je ponovila zgodba iz Levstikovih časov, ko so si slovenski voditelji postavljali vprašanje: "Ali bomo Rusi ali pa Prusi." Še Dušan Pirjevec je v svojih polemikah s Ćosićem (1961) pozneje odklanjal idejo o povezovanju naroda in države oz. o idejo nacionalni državi, saj si ni mogel predstavljati, da bi Slovenci imeli svojo državo. Staneta Kavčiča, ki si jo je upal - čeprav zelo megleno - predstavljati, so odstavili (leta 1972) z značilnim odrezavim primitivizmom balkanskih komunistov. Leta 1987 so odstavljanje, ki pa na srečo ni učinkovalo tako gorostasno kot leta 1972, ponovili pri Novi reviji. Vojaški proces JBTZ je bil kaplja čez rob, na vso srečo pa so nas uslišali tudi Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Mihail Gorbačov, Helmut Kohl, Hans Dietrich Genscher in drugi svetniki konca hladne vojne. Svoje je prispeval tudi Slobodan Milošević. Pred 25 leti smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli državnost, čez nekaj mesecev pa bomo praznovali celo četrt stoletja mednarodnega priznanja, brez katerega države seveda ne bi bilo.

 

In zdaj nekaj o Igorju Bavčarju, ki so ga v teh dneh sramotili po televiziji, češ da - takrat, ko bi moral v zapor - ni mogel biti resnično bolan, saj danes - po operaciji srca - igra košarko. Ob tem so seveda pozabili, da je sodba, ki je Bavčarja potiskala v zapor, pravno propadla in da ne velja. Prvi komentar, ki mi je prišel na misel ob tem, je bil, da bi se morali - če ne zaradi trdoživosti Igorja Bavčarja - veseliti zaradi uspešnosti zdravljenja in dosežkov medicine, kar bi v splošnem pomanjkanju slovenskih uspehov na področju zdravstva prišlo še kako prav. Igor Bavčar je bil skupaj s Francetom Bučarjem, Janezom Drnovškom, Petrom Jambrekom, Janezom Janšo, Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, Jožetom Pučnikom pa tudi s piscem teh vrstic med najbolj iznajdljivimi in najbolj trdovratnimi zagovorniki slovenske državnosti, za katero je - kot drugi navedeni pa še kdo - marsikaj tvegal. To seveda ne pomeni, da bi moral Bavčarju zaradi njegovih državotvornih dosežkov kdorkoli zagotavljati imuniteto in nedotakljivost, ampak pomeni, da si zasluži vsaj tolikšno spoštovanje in enake pravice kot drugi državljani. Zakaj ne bi za Bavčarja veljala enaka pravila kot za nekdanje predsednike in za aktualne župane (Janković)? Zakaj naj bi bili v primerjavi z Bavčarjem privilegirani nekdanji predsedniki izvršnih svetov ali nekdanji voditelji Službe državne varnosti (Zemljarič)?? Žal je bil nekdanji vodja Odbora za varstvo človekovih pravic, notranji in evropski minister - ob Janši, Peterletu, Pučniku pa tudi ob piscu teh vrstic - deležen serije diskriminatornih postopkov. Pisec teh vrstic ni zaskrbljen zaradi policijskega in sodnega preiskovanja Bavčarjevih poslovnih dosežkov in zdrsov v Istrabenzu in takšnemu preiskovanju ne more nasprotovati. Skrbi pa ga, če je Bavčar predmet policijskih in sodnih postopkov iz političnih razlogov in zaradi svojega ravnanja v času osamosvajanja. Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

 

Upam, da vsebuje ta moja meditacija zanimiva in pomembna vprašanja, najbolj zanimivo in najbolj pomembno pa je vsekakor vprašanje, kako je mogoče, da so v slovenski državi petindvajset let po njeni ustanovitvi diskriminirani ravno tisti ljudje, ki so k ustanovitvi te države prispevali največ? Če je mogoče nekako sprejeti ljudsko pozabljivost v zvezi z zaporniškimi leti Jožeta Pučnika, (prisluženimi zaradi pisanja člankov), je seveda nemogoče sprejeti proces JBTZ pred vojaškim sodiščem (1988-1989) ali poznejšo afero v zvezi z vojaškimi vozili Patria, pri kateri tožilci in sodniki niso navedli niti krajev niti datumov dogodkov. Pisec teh vrstic mimogrede dodaja še vprašanje, kako je mogoče, da so mu leta 2003 na naslovni strani Dela (pozneje pa v vseh pravovernih medijih) grozili z osmimi leti zapora, ker je izrazil namero, da njegovo ministrstvo ustanovi diplomatsko akademijo?

 

Medtem ko vojaki skrbijo za vojne, diplomati skrbijo za mir, vendar je - kot je splošno znano - učinkovita le tista diplomacija, za katero stoji trden obrambni sistem. Brez zmage v hladni vojni in brez vojaškega odpora po napadu JLA slovenska diplomacija ne bi bila uspešna. Kaj s tem v zvezi pomeni razoroževanje slovenske vojske, ki se je začelo ob nastopu Demosove vlade leta 1990 in se je končalo z afero Patria? Kaj v tem kontekstu pomeni obtoževanje in obsojanje vojaških voditeljev (Janše, Bavčarja) oz. trdovratnih in iznajdljivih zagovornikov slovenske državnosti?

 

To ne more pomeniti nič drugega kot slabotno zavest o samostojni državi kot zgodovinskem vrhuncu. Pomeni, da se ne zavedamo prav dobro, kaj počnemo oz. kam spadamo in da se utegnemo približati skupini narodov, od katerih smo se oddaljili in ki smo jih prehiteli z osamosvojitvijo. V vrvežu vseh mogočih sejmov, zborovanj in festivalov pozabljamo na tisto, kar je bistveno. Ko smo se oz. ko so nas soočili s problemom migracij in beguncev, smo se začeli predajati iluzijam in površnostim o življenju brez samostojne države, navsezadnje pa bi bili pripravljeni zavreči tudi Evropsko unijo in NATO, da o prijateljstvu z ZDA sploh ne govorimo. Vse od Drnovškovih in Janševe vlade ni bilo nobenih srečanj z Američani na najvišji ravni, vse bolj pa nam ugajajo Rusi in stabilnost njihovega sistema, ki je očitno vredna posnemanja. V takšnih razmerah seveda ni niti prostora niti potrebe za zagon pedagoškega oz. raziskovalnega projekta (Enciklopedija slovenske osamosvojitve), s katerim bi utrdili zavest o tem, od kod in kam smo prišli oz. kam spadamo.

 

 

* Po narodnosti sem Slovenec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
3
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,071
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,712
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,242
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,966
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,542
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,944
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,091
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,096
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036