Komentar

"Ja sam po nacionalnosti Slovenac"* ali meditacija o Republiki srpski, Krimu in Igorju Bavčarju

Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Igorju Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

28.09.2016 14:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Republika Srbska   Bosna in Hercegovina   Slovenija   osamosvojitev   Igor Bavčar   Rusi   ZDA   Evropska unija

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

Referendum o državnem prazniku Republike srpske, s katerim naj bi pripravili teren za nekakšno samoodločbo, med drugim - paradoksalno! - zbuja vtis, da člani te skupnosti pravzaprav ne vedo, kam spadajo. To glede na zapleteno zgodovino Balkana, Bosne in Hercegovine, glede na jugoslovansko krizo in navsezadnje glede na množična preseljevanja iz Afrike, Bližnjega vzhoda in od še bolj daleč ... niti ni čudno. Balkan so si nekoč lastili Turki, ki tudi danes niso zanemarljiva politična sila, močno so se zanj zanimali Rusi; Bosno si je proti koncu 19. stoletja ob diplomatskem negodovanju in rožljanju z orožjem na vzhodni meji vzela Avstro-Ogrska, kar je na koncu sprožilo prvo svetovno vojno in rojstvo eksplozivne Jugoslavije. V njej sta si Bosno in Hercegovino, ob tem, da naj bi povezovala Srbe in Hrvate in premagala zgodovinsko mejo med Vzhodom in Zahodom, enako strastno prisvajala oba tekmujoča naroda, kar je v novejšem času ponazorilo dogovarjanje med Tuđmanom in Miloševićem, v najnovejšem času pa premetavanje in navrtavanje daytonskega čolna, ki se nevarno ziblje že dalj časa in ki ga je omenjeni referendum dodatno pretresel. Medtem ko je bilo pred desetletji morda še vedno mogoče govoriti o srbskih in hrvaških muslimanih in je imel islam podoben status kot katolištvo ali pravoslavje, se je pozneje v BiH zaradi različnih pritiskov in privlačnosti izoblikoval muslimanski oz. bošnjaški narod, ki je - če pomislimo na Alijo Izetbegovića - postal steber bosansko-hercegovske državotvornosti in pomembno evropsko islamsko središče.

 

Po vsem videzu so prebivalci Republike srbske - potem, ko so bili v SFRJ živčni in nestrpni, v času njene krize pa sovražni, zdaj razdvojeni, morda celo raztrojeni, ali naj nadaljujejo življenje v okviru BiH, ali naj se (na takšen ali drugačen način) vključijo v Srbijo, ali naj nemara postanejo samostojna država? Upam, da ob tem ni povsem nedostojno opozoriti na problem ukrajinskega Krima, katerega prebivalci naj bi - po mnenju nekaterih, tudi slovenskih komentatorjev - upravičeno uporabili pravico naroda do samoodločbe in - z nekaj bratske pomoči - Krim priključili Rusiji. Prebivalci Krima so prav tako kot Srbi v BiH doživljali burne čase, navsezadnje pa so se (z ozemljem vred) preselili v drugo državo. Zgodovina sredine prejšnjega stoletja je polna podobnih dogodkov, ki so se predstavljali s podobnimi argumenti: Nemčija si je priključila Češko, Avstrijo, del Francije, del Slovenije itn. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 je zato logično prepovedala ponovitev "anšlusa", Evropska unija pa je popustila pri mednarodnem priznavanju Kosova pod pogojem, da ne bo prišlo do združitve z Albanijo.

 

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

 

Toda, kot rečeno, gre za večje in višje, denimo za naše slovensko vprašanje. Slovenska zgodovina je ne glede na vse mogoče politične slavospeve in zgodovinarske, še bolj pa novinarske obdelave, polna omahovanja in negotovosti. Še dolgo po ilirskem gibanju so se Slovenci pri razmišljanjih o primernem državnem okviru za svoje narodno življenje opirali na druge narode, predvsem na Hrvate in Srbe. Ti so jih imeli za Jugoslovane, za alpske Hrvate, pogosto pa tudi za norca. Pred prvo svetovno vojno, med njo in še po njej so Slovenci omahovali med Dunajem, Zagrebom (SHS) in Beogradom. Med drugo svetovno vojno se je ponovila zgodba iz Levstikovih časov, ko so si slovenski voditelji postavljali vprašanje: "Ali bomo Rusi ali pa Prusi." Še Dušan Pirjevec je v svojih polemikah s Ćosićem (1961) pozneje odklanjal idejo o povezovanju naroda in države oz. o idejo nacionalni državi, saj si ni mogel predstavljati, da bi Slovenci imeli svojo državo. Staneta Kavčiča, ki si jo je upal - čeprav zelo megleno - predstavljati, so odstavili (leta 1972) z značilnim odrezavim primitivizmom balkanskih komunistov. Leta 1987 so odstavljanje, ki pa na srečo ni učinkovalo tako gorostasno kot leta 1972, ponovili pri Novi reviji. Vojaški proces JBTZ je bil kaplja čez rob, na vso srečo pa so nas uslišali tudi Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Mihail Gorbačov, Helmut Kohl, Hans Dietrich Genscher in drugi svetniki konca hladne vojne. Svoje je prispeval tudi Slobodan Milošević. Pred 25 leti smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli državnost, čez nekaj mesecev pa bomo praznovali celo četrt stoletja mednarodnega priznanja, brez katerega države seveda ne bi bilo.

 

In zdaj nekaj o Igorju Bavčarju, ki so ga v teh dneh sramotili po televiziji, češ da - takrat, ko bi moral v zapor - ni mogel biti resnično bolan, saj danes - po operaciji srca - igra košarko. Ob tem so seveda pozabili, da je sodba, ki je Bavčarja potiskala v zapor, pravno propadla in da ne velja. Prvi komentar, ki mi je prišel na misel ob tem, je bil, da bi se morali - če ne zaradi trdoživosti Igorja Bavčarja - veseliti zaradi uspešnosti zdravljenja in dosežkov medicine, kar bi v splošnem pomanjkanju slovenskih uspehov na področju zdravstva prišlo še kako prav. Igor Bavčar je bil skupaj s Francetom Bučarjem, Janezom Drnovškom, Petrom Jambrekom, Janezom Janšo, Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, Jožetom Pučnikom pa tudi s piscem teh vrstic med najbolj iznajdljivimi in najbolj trdovratnimi zagovorniki slovenske državnosti, za katero je - kot drugi navedeni pa še kdo - marsikaj tvegal. To seveda ne pomeni, da bi moral Bavčarju zaradi njegovih državotvornih dosežkov kdorkoli zagotavljati imuniteto in nedotakljivost, ampak pomeni, da si zasluži vsaj tolikšno spoštovanje in enake pravice kot drugi državljani. Zakaj ne bi za Bavčarja veljala enaka pravila kot za nekdanje predsednike in za aktualne župane (Janković)? Zakaj naj bi bili v primerjavi z Bavčarjem privilegirani nekdanji predsedniki izvršnih svetov ali nekdanji voditelji Službe državne varnosti (Zemljarič)?? Žal je bil nekdanji vodja Odbora za varstvo človekovih pravic, notranji in evropski minister - ob Janši, Peterletu, Pučniku pa tudi ob piscu teh vrstic - deležen serije diskriminatornih postopkov. Pisec teh vrstic ni zaskrbljen zaradi policijskega in sodnega preiskovanja Bavčarjevih poslovnih dosežkov in zdrsov v Istrabenzu in takšnemu preiskovanju ne more nasprotovati. Skrbi pa ga, če je Bavčar predmet policijskih in sodnih postopkov iz političnih razlogov in zaradi svojega ravnanja v času osamosvajanja. Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

 

Upam, da vsebuje ta moja meditacija zanimiva in pomembna vprašanja, najbolj zanimivo in najbolj pomembno pa je vsekakor vprašanje, kako je mogoče, da so v slovenski državi petindvajset let po njeni ustanovitvi diskriminirani ravno tisti ljudje, ki so k ustanovitvi te države prispevali največ? Če je mogoče nekako sprejeti ljudsko pozabljivost v zvezi z zaporniškimi leti Jožeta Pučnika, (prisluženimi zaradi pisanja člankov), je seveda nemogoče sprejeti proces JBTZ pred vojaškim sodiščem (1988-1989) ali poznejšo afero v zvezi z vojaškimi vozili Patria, pri kateri tožilci in sodniki niso navedli niti krajev niti datumov dogodkov. Pisec teh vrstic mimogrede dodaja še vprašanje, kako je mogoče, da so mu leta 2003 na naslovni strani Dela (pozneje pa v vseh pravovernih medijih) grozili z osmimi leti zapora, ker je izrazil namero, da njegovo ministrstvo ustanovi diplomatsko akademijo?

 

Medtem ko vojaki skrbijo za vojne, diplomati skrbijo za mir, vendar je - kot je splošno znano - učinkovita le tista diplomacija, za katero stoji trden obrambni sistem. Brez zmage v hladni vojni in brez vojaškega odpora po napadu JLA slovenska diplomacija ne bi bila uspešna. Kaj s tem v zvezi pomeni razoroževanje slovenske vojske, ki se je začelo ob nastopu Demosove vlade leta 1990 in se je končalo z afero Patria? Kaj v tem kontekstu pomeni obtoževanje in obsojanje vojaških voditeljev (Janše, Bavčarja) oz. trdovratnih in iznajdljivih zagovornikov slovenske državnosti?

 

To ne more pomeniti nič drugega kot slabotno zavest o samostojni državi kot zgodovinskem vrhuncu. Pomeni, da se ne zavedamo prav dobro, kaj počnemo oz. kam spadamo in da se utegnemo približati skupini narodov, od katerih smo se oddaljili in ki smo jih prehiteli z osamosvojitvijo. V vrvežu vseh mogočih sejmov, zborovanj in festivalov pozabljamo na tisto, kar je bistveno. Ko smo se oz. ko so nas soočili s problemom migracij in beguncev, smo se začeli predajati iluzijam in površnostim o življenju brez samostojne države, navsezadnje pa bi bili pripravljeni zavreči tudi Evropsko unijo in NATO, da o prijateljstvu z ZDA sploh ne govorimo. Vse od Drnovškovih in Janševe vlade ni bilo nobenih srečanj z Američani na najvišji ravni, vse bolj pa nam ugajajo Rusi in stabilnost njihovega sistema, ki je očitno vredna posnemanja. V takšnih razmerah seveda ni niti prostora niti potrebe za zagon pedagoškega oz. raziskovalnega projekta (Enciklopedija slovenske osamosvojitve), s katerim bi utrdili zavest o tem, od kod in kam smo prišli oz. kam spadamo.

 

 

* Po narodnosti sem Slovenec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619