Komentar

"Ja sam po nacionalnosti Slovenac"* ali meditacija o Republiki srpski, Krimu in Igorju Bavčarju

Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Igorju Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

28.09.2016 14:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Republika Srbska   Bosna in Hercegovina   Slovenija   osamosvojitev   Igor Bavčar   Rusi   ZDA   Evropska unija

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

Referendum o državnem prazniku Republike srpske, s katerim naj bi pripravili teren za nekakšno samoodločbo, med drugim - paradoksalno! - zbuja vtis, da člani te skupnosti pravzaprav ne vedo, kam spadajo. To glede na zapleteno zgodovino Balkana, Bosne in Hercegovine, glede na jugoslovansko krizo in navsezadnje glede na množična preseljevanja iz Afrike, Bližnjega vzhoda in od še bolj daleč ... niti ni čudno. Balkan so si nekoč lastili Turki, ki tudi danes niso zanemarljiva politična sila, močno so se zanj zanimali Rusi; Bosno si je proti koncu 19. stoletja ob diplomatskem negodovanju in rožljanju z orožjem na vzhodni meji vzela Avstro-Ogrska, kar je na koncu sprožilo prvo svetovno vojno in rojstvo eksplozivne Jugoslavije. V njej sta si Bosno in Hercegovino, ob tem, da naj bi povezovala Srbe in Hrvate in premagala zgodovinsko mejo med Vzhodom in Zahodom, enako strastno prisvajala oba tekmujoča naroda, kar je v novejšem času ponazorilo dogovarjanje med Tuđmanom in Miloševićem, v najnovejšem času pa premetavanje in navrtavanje daytonskega čolna, ki se nevarno ziblje že dalj časa in ki ga je omenjeni referendum dodatno pretresel. Medtem ko je bilo pred desetletji morda še vedno mogoče govoriti o srbskih in hrvaških muslimanih in je imel islam podoben status kot katolištvo ali pravoslavje, se je pozneje v BiH zaradi različnih pritiskov in privlačnosti izoblikoval muslimanski oz. bošnjaški narod, ki je - če pomislimo na Alijo Izetbegovića - postal steber bosansko-hercegovske državotvornosti in pomembno evropsko islamsko središče.

 

Po vsem videzu so prebivalci Republike srbske - potem, ko so bili v SFRJ živčni in nestrpni, v času njene krize pa sovražni, zdaj razdvojeni, morda celo raztrojeni, ali naj nadaljujejo življenje v okviru BiH, ali naj se (na takšen ali drugačen način) vključijo v Srbijo, ali naj nemara postanejo samostojna država? Upam, da ob tem ni povsem nedostojno opozoriti na problem ukrajinskega Krima, katerega prebivalci naj bi - po mnenju nekaterih, tudi slovenskih komentatorjev - upravičeno uporabili pravico naroda do samoodločbe in - z nekaj bratske pomoči - Krim priključili Rusiji. Prebivalci Krima so prav tako kot Srbi v BiH doživljali burne čase, navsezadnje pa so se (z ozemljem vred) preselili v drugo državo. Zgodovina sredine prejšnjega stoletja je polna podobnih dogodkov, ki so se predstavljali s podobnimi argumenti: Nemčija si je priključila Češko, Avstrijo, del Francije, del Slovenije itn. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 je zato logično prepovedala ponovitev "anšlusa", Evropska unija pa je popustila pri mednarodnem priznavanju Kosova pod pogojem, da ne bo prišlo do združitve z Albanijo.

 

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

 

Toda, kot rečeno, gre za večje in višje, denimo za naše slovensko vprašanje. Slovenska zgodovina je ne glede na vse mogoče politične slavospeve in zgodovinarske, še bolj pa novinarske obdelave, polna omahovanja in negotovosti. Še dolgo po ilirskem gibanju so se Slovenci pri razmišljanjih o primernem državnem okviru za svoje narodno življenje opirali na druge narode, predvsem na Hrvate in Srbe. Ti so jih imeli za Jugoslovane, za alpske Hrvate, pogosto pa tudi za norca. Pred prvo svetovno vojno, med njo in še po njej so Slovenci omahovali med Dunajem, Zagrebom (SHS) in Beogradom. Med drugo svetovno vojno se je ponovila zgodba iz Levstikovih časov, ko so si slovenski voditelji postavljali vprašanje: "Ali bomo Rusi ali pa Prusi." Še Dušan Pirjevec je v svojih polemikah s Ćosićem (1961) pozneje odklanjal idejo o povezovanju naroda in države oz. o idejo nacionalni državi, saj si ni mogel predstavljati, da bi Slovenci imeli svojo državo. Staneta Kavčiča, ki si jo je upal - čeprav zelo megleno - predstavljati, so odstavili (leta 1972) z značilnim odrezavim primitivizmom balkanskih komunistov. Leta 1987 so odstavljanje, ki pa na srečo ni učinkovalo tako gorostasno kot leta 1972, ponovili pri Novi reviji. Vojaški proces JBTZ je bil kaplja čez rob, na vso srečo pa so nas uslišali tudi Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Mihail Gorbačov, Helmut Kohl, Hans Dietrich Genscher in drugi svetniki konca hladne vojne. Svoje je prispeval tudi Slobodan Milošević. Pred 25 leti smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli državnost, čez nekaj mesecev pa bomo praznovali celo četrt stoletja mednarodnega priznanja, brez katerega države seveda ne bi bilo.

 

In zdaj nekaj o Igorju Bavčarju, ki so ga v teh dneh sramotili po televiziji, češ da - takrat, ko bi moral v zapor - ni mogel biti resnično bolan, saj danes - po operaciji srca - igra košarko. Ob tem so seveda pozabili, da je sodba, ki je Bavčarja potiskala v zapor, pravno propadla in da ne velja. Prvi komentar, ki mi je prišel na misel ob tem, je bil, da bi se morali - če ne zaradi trdoživosti Igorja Bavčarja - veseliti zaradi uspešnosti zdravljenja in dosežkov medicine, kar bi v splošnem pomanjkanju slovenskih uspehov na področju zdravstva prišlo še kako prav. Igor Bavčar je bil skupaj s Francetom Bučarjem, Janezom Drnovškom, Petrom Jambrekom, Janezom Janšo, Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, Jožetom Pučnikom pa tudi s piscem teh vrstic med najbolj iznajdljivimi in najbolj trdovratnimi zagovorniki slovenske državnosti, za katero je - kot drugi navedeni pa še kdo - marsikaj tvegal. To seveda ne pomeni, da bi moral Bavčarju zaradi njegovih državotvornih dosežkov kdorkoli zagotavljati imuniteto in nedotakljivost, ampak pomeni, da si zasluži vsaj tolikšno spoštovanje in enake pravice kot drugi državljani. Zakaj ne bi za Bavčarja veljala enaka pravila kot za nekdanje predsednike in za aktualne župane (Janković)? Zakaj naj bi bili v primerjavi z Bavčarjem privilegirani nekdanji predsedniki izvršnih svetov ali nekdanji voditelji Službe državne varnosti (Zemljarič)?? Žal je bil nekdanji vodja Odbora za varstvo človekovih pravic, notranji in evropski minister - ob Janši, Peterletu, Pučniku pa tudi ob piscu teh vrstic - deležen serije diskriminatornih postopkov. Pisec teh vrstic ni zaskrbljen zaradi policijskega in sodnega preiskovanja Bavčarjevih poslovnih dosežkov in zdrsov v Istrabenzu in takšnemu preiskovanju ne more nasprotovati. Skrbi pa ga, če je Bavčar predmet policijskih in sodnih postopkov iz političnih razlogov in zaradi svojega ravnanja v času osamosvajanja. Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

 

Upam, da vsebuje ta moja meditacija zanimiva in pomembna vprašanja, najbolj zanimivo in najbolj pomembno pa je vsekakor vprašanje, kako je mogoče, da so v slovenski državi petindvajset let po njeni ustanovitvi diskriminirani ravno tisti ljudje, ki so k ustanovitvi te države prispevali največ? Če je mogoče nekako sprejeti ljudsko pozabljivost v zvezi z zaporniškimi leti Jožeta Pučnika, (prisluženimi zaradi pisanja člankov), je seveda nemogoče sprejeti proces JBTZ pred vojaškim sodiščem (1988-1989) ali poznejšo afero v zvezi z vojaškimi vozili Patria, pri kateri tožilci in sodniki niso navedli niti krajev niti datumov dogodkov. Pisec teh vrstic mimogrede dodaja še vprašanje, kako je mogoče, da so mu leta 2003 na naslovni strani Dela (pozneje pa v vseh pravovernih medijih) grozili z osmimi leti zapora, ker je izrazil namero, da njegovo ministrstvo ustanovi diplomatsko akademijo?

 

Medtem ko vojaki skrbijo za vojne, diplomati skrbijo za mir, vendar je - kot je splošno znano - učinkovita le tista diplomacija, za katero stoji trden obrambni sistem. Brez zmage v hladni vojni in brez vojaškega odpora po napadu JLA slovenska diplomacija ne bi bila uspešna. Kaj s tem v zvezi pomeni razoroževanje slovenske vojske, ki se je začelo ob nastopu Demosove vlade leta 1990 in se je končalo z afero Patria? Kaj v tem kontekstu pomeni obtoževanje in obsojanje vojaških voditeljev (Janše, Bavčarja) oz. trdovratnih in iznajdljivih zagovornikov slovenske državnosti?

 

To ne more pomeniti nič drugega kot slabotno zavest o samostojni državi kot zgodovinskem vrhuncu. Pomeni, da se ne zavedamo prav dobro, kaj počnemo oz. kam spadamo in da se utegnemo približati skupini narodov, od katerih smo se oddaljili in ki smo jih prehiteli z osamosvojitvijo. V vrvežu vseh mogočih sejmov, zborovanj in festivalov pozabljamo na tisto, kar je bistveno. Ko smo se oz. ko so nas soočili s problemom migracij in beguncev, smo se začeli predajati iluzijam in površnostim o življenju brez samostojne države, navsezadnje pa bi bili pripravljeni zavreči tudi Evropsko unijo in NATO, da o prijateljstvu z ZDA sploh ne govorimo. Vse od Drnovškovih in Janševe vlade ni bilo nobenih srečanj z Američani na najvišji ravni, vse bolj pa nam ugajajo Rusi in stabilnost njihovega sistema, ki je očitno vredna posnemanja. V takšnih razmerah seveda ni niti prostora niti potrebe za zagon pedagoškega oz. raziskovalnega projekta (Enciklopedija slovenske osamosvojitve), s katerim bi utrdili zavest o tem, od kod in kam smo prišli oz. kam spadamo.

 

 

* Po narodnosti sem Slovenec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,446
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,595
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,506
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,865
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,762
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,561
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,657
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,296
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,054
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 914