Komentar

"Ja sam po nacionalnosti Slovenac"* ali meditacija o Republiki srpski, Krimu in Igorju Bavčarju

Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Igorju Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

28.09.2016 14:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Republika Srbska   Bosna in Hercegovina   Slovenija   osamosvojitev   Igor Bavčar   Rusi   ZDA   Evropska unija

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

Referendum o državnem prazniku Republike srpske, s katerim naj bi pripravili teren za nekakšno samoodločbo, med drugim - paradoksalno! - zbuja vtis, da člani te skupnosti pravzaprav ne vedo, kam spadajo. To glede na zapleteno zgodovino Balkana, Bosne in Hercegovine, glede na jugoslovansko krizo in navsezadnje glede na množična preseljevanja iz Afrike, Bližnjega vzhoda in od še bolj daleč ... niti ni čudno. Balkan so si nekoč lastili Turki, ki tudi danes niso zanemarljiva politična sila, močno so se zanj zanimali Rusi; Bosno si je proti koncu 19. stoletja ob diplomatskem negodovanju in rožljanju z orožjem na vzhodni meji vzela Avstro-Ogrska, kar je na koncu sprožilo prvo svetovno vojno in rojstvo eksplozivne Jugoslavije. V njej sta si Bosno in Hercegovino, ob tem, da naj bi povezovala Srbe in Hrvate in premagala zgodovinsko mejo med Vzhodom in Zahodom, enako strastno prisvajala oba tekmujoča naroda, kar je v novejšem času ponazorilo dogovarjanje med Tuđmanom in Miloševićem, v najnovejšem času pa premetavanje in navrtavanje daytonskega čolna, ki se nevarno ziblje že dalj časa in ki ga je omenjeni referendum dodatno pretresel. Medtem ko je bilo pred desetletji morda še vedno mogoče govoriti o srbskih in hrvaških muslimanih in je imel islam podoben status kot katolištvo ali pravoslavje, se je pozneje v BiH zaradi različnih pritiskov in privlačnosti izoblikoval muslimanski oz. bošnjaški narod, ki je - če pomislimo na Alijo Izetbegovića - postal steber bosansko-hercegovske državotvornosti in pomembno evropsko islamsko središče.

 

Po vsem videzu so prebivalci Republike srbske - potem, ko so bili v SFRJ živčni in nestrpni, v času njene krize pa sovražni, zdaj razdvojeni, morda celo raztrojeni, ali naj nadaljujejo življenje v okviru BiH, ali naj se (na takšen ali drugačen način) vključijo v Srbijo, ali naj nemara postanejo samostojna država? Upam, da ob tem ni povsem nedostojno opozoriti na problem ukrajinskega Krima, katerega prebivalci naj bi - po mnenju nekaterih, tudi slovenskih komentatorjev - upravičeno uporabili pravico naroda do samoodločbe in - z nekaj bratske pomoči - Krim priključili Rusiji. Prebivalci Krima so prav tako kot Srbi v BiH doživljali burne čase, navsezadnje pa so se (z ozemljem vred) preselili v drugo državo. Zgodovina sredine prejšnjega stoletja je polna podobnih dogodkov, ki so se predstavljali s podobnimi argumenti: Nemčija si je priključila Češko, Avstrijo, del Francije, del Slovenije itn. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 je zato logično prepovedala ponovitev "anšlusa", Evropska unija pa je popustila pri mednarodnem priznavanju Kosova pod pogojem, da ne bo prišlo do združitve z Albanijo.

 

Gre za aktualno - diplomatsko, psihološko in politološko zapleteno - vprašanje narodnostne in državne pripadnosti. V zvezi s tem se pogosto spomnim dečka iz Bosne in Hercegovine, ki je nekaj let nazaj na vprašanje novinarja slovenske televizije o narodni pripadnosti izjavil: "Ja sam po nacionalnosti Slovenac."

 

Toda, kot rečeno, gre za večje in višje, denimo za naše slovensko vprašanje. Slovenska zgodovina je ne glede na vse mogoče politične slavospeve in zgodovinarske, še bolj pa novinarske obdelave, polna omahovanja in negotovosti. Še dolgo po ilirskem gibanju so se Slovenci pri razmišljanjih o primernem državnem okviru za svoje narodno življenje opirali na druge narode, predvsem na Hrvate in Srbe. Ti so jih imeli za Jugoslovane, za alpske Hrvate, pogosto pa tudi za norca. Pred prvo svetovno vojno, med njo in še po njej so Slovenci omahovali med Dunajem, Zagrebom (SHS) in Beogradom. Med drugo svetovno vojno se je ponovila zgodba iz Levstikovih časov, ko so si slovenski voditelji postavljali vprašanje: "Ali bomo Rusi ali pa Prusi." Še Dušan Pirjevec je v svojih polemikah s Ćosićem (1961) pozneje odklanjal idejo o povezovanju naroda in države oz. o idejo nacionalni državi, saj si ni mogel predstavljati, da bi Slovenci imeli svojo državo. Staneta Kavčiča, ki si jo je upal - čeprav zelo megleno - predstavljati, so odstavili (leta 1972) z značilnim odrezavim primitivizmom balkanskih komunistov. Leta 1987 so odstavljanje, ki pa na srečo ni učinkovalo tako gorostasno kot leta 1972, ponovili pri Novi reviji. Vojaški proces JBTZ je bil kaplja čez rob, na vso srečo pa so nas uslišali tudi Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Mihail Gorbačov, Helmut Kohl, Hans Dietrich Genscher in drugi svetniki konca hladne vojne. Svoje je prispeval tudi Slobodan Milošević. Pred 25 leti smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli državnost, čez nekaj mesecev pa bomo praznovali celo četrt stoletja mednarodnega priznanja, brez katerega države seveda ne bi bilo.

 

In zdaj nekaj o Igorju Bavčarju, ki so ga v teh dneh sramotili po televiziji, češ da - takrat, ko bi moral v zapor - ni mogel biti resnično bolan, saj danes - po operaciji srca - igra košarko. Ob tem so seveda pozabili, da je sodba, ki je Bavčarja potiskala v zapor, pravno propadla in da ne velja. Prvi komentar, ki mi je prišel na misel ob tem, je bil, da bi se morali - če ne zaradi trdoživosti Igorja Bavčarja - veseliti zaradi uspešnosti zdravljenja in dosežkov medicine, kar bi v splošnem pomanjkanju slovenskih uspehov na področju zdravstva prišlo še kako prav. Igor Bavčar je bil skupaj s Francetom Bučarjem, Janezom Drnovškom, Petrom Jambrekom, Janezom Janšo, Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, Jožetom Pučnikom pa tudi s piscem teh vrstic med najbolj iznajdljivimi in najbolj trdovratnimi zagovorniki slovenske državnosti, za katero je - kot drugi navedeni pa še kdo - marsikaj tvegal. To seveda ne pomeni, da bi moral Bavčarju zaradi njegovih državotvornih dosežkov kdorkoli zagotavljati imuniteto in nedotakljivost, ampak pomeni, da si zasluži vsaj tolikšno spoštovanje in enake pravice kot drugi državljani. Zakaj ne bi za Bavčarja veljala enaka pravila kot za nekdanje predsednike in za aktualne župane (Janković)? Zakaj naj bi bili v primerjavi z Bavčarjem privilegirani nekdanji predsedniki izvršnih svetov ali nekdanji voditelji Službe državne varnosti (Zemljarič)?? Žal je bil nekdanji vodja Odbora za varstvo človekovih pravic, notranji in evropski minister - ob Janši, Peterletu, Pučniku pa tudi ob piscu teh vrstic - deležen serije diskriminatornih postopkov. Pisec teh vrstic ni zaskrbljen zaradi policijskega in sodnega preiskovanja Bavčarjevih poslovnih dosežkov in zdrsov v Istrabenzu in takšnemu preiskovanju ne more nasprotovati. Skrbi pa ga, če je Bavčar predmet policijskih in sodnih postopkov iz političnih razlogov in zaradi svojega ravnanja v času osamosvajanja. Pisec teh vrstic je zgrožen ob vse bolj očitnih znamenjih, da so najbolj iznajdljivi in najbolj trdovratni zagovorniki slovenske državnosti kaznovani prav zaradi svojih prispevkov k vrhuncu slovenske zgodovine. Pisec teh vrstic ima vtis, da Bavčarju ne sodijo zaradi Istrabenza, ampak zaradi osamosvajanja.

 

Upam, da vsebuje ta moja meditacija zanimiva in pomembna vprašanja, najbolj zanimivo in najbolj pomembno pa je vsekakor vprašanje, kako je mogoče, da so v slovenski državi petindvajset let po njeni ustanovitvi diskriminirani ravno tisti ljudje, ki so k ustanovitvi te države prispevali največ? Če je mogoče nekako sprejeti ljudsko pozabljivost v zvezi z zaporniškimi leti Jožeta Pučnika, (prisluženimi zaradi pisanja člankov), je seveda nemogoče sprejeti proces JBTZ pred vojaškim sodiščem (1988-1989) ali poznejšo afero v zvezi z vojaškimi vozili Patria, pri kateri tožilci in sodniki niso navedli niti krajev niti datumov dogodkov. Pisec teh vrstic mimogrede dodaja še vprašanje, kako je mogoče, da so mu leta 2003 na naslovni strani Dela (pozneje pa v vseh pravovernih medijih) grozili z osmimi leti zapora, ker je izrazil namero, da njegovo ministrstvo ustanovi diplomatsko akademijo?

 

Medtem ko vojaki skrbijo za vojne, diplomati skrbijo za mir, vendar je - kot je splošno znano - učinkovita le tista diplomacija, za katero stoji trden obrambni sistem. Brez zmage v hladni vojni in brez vojaškega odpora po napadu JLA slovenska diplomacija ne bi bila uspešna. Kaj s tem v zvezi pomeni razoroževanje slovenske vojske, ki se je začelo ob nastopu Demosove vlade leta 1990 in se je končalo z afero Patria? Kaj v tem kontekstu pomeni obtoževanje in obsojanje vojaških voditeljev (Janše, Bavčarja) oz. trdovratnih in iznajdljivih zagovornikov slovenske državnosti?

 

To ne more pomeniti nič drugega kot slabotno zavest o samostojni državi kot zgodovinskem vrhuncu. Pomeni, da se ne zavedamo prav dobro, kaj počnemo oz. kam spadamo in da se utegnemo približati skupini narodov, od katerih smo se oddaljili in ki smo jih prehiteli z osamosvojitvijo. V vrvežu vseh mogočih sejmov, zborovanj in festivalov pozabljamo na tisto, kar je bistveno. Ko smo se oz. ko so nas soočili s problemom migracij in beguncev, smo se začeli predajati iluzijam in površnostim o življenju brez samostojne države, navsezadnje pa bi bili pripravljeni zavreči tudi Evropsko unijo in NATO, da o prijateljstvu z ZDA sploh ne govorimo. Vse od Drnovškovih in Janševe vlade ni bilo nobenih srečanj z Američani na najvišji ravni, vse bolj pa nam ugajajo Rusi in stabilnost njihovega sistema, ki je očitno vredna posnemanja. V takšnih razmerah seveda ni niti prostora niti potrebe za zagon pedagoškega oz. raziskovalnega projekta (Enciklopedija slovenske osamosvojitve), s katerim bi utrdili zavest o tem, od kod in kam smo prišli oz. kam spadamo.

 

 

* Po narodnosti sem Slovenec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
2
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
22
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,037
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,490
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,295
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,271
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,918
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,256
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,086
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 512