Razkrivamo

Padec Mosula bo za Islamsko državo pomenil hud udarec, morda celo začetek konca na Bližnjem vzhodu

Ekskluzivno objavljamo del obširne analize Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) o razmerah na severu Iraka, kjer je pred vrati ofenziva na Mosul. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo pričel obsežni napad na Islamsko državo. Na ozemlju severnega Iraka se bo spopadlo okoli 50.000 borcev, formalno pa bo v vojaški konflikt vpletenih skoraj 70 držav. Na bojišču ni izključena uporaba kemičnega orožja, predvsem iperita.

29.09.2016 21:48
Piše: Zijad Bećirović, Bakhatyar Aljaf
Ključne besede:   Mosul   ISIL   Irak   Bagdad   ZDA   Sirija   Islamska država   ofenziva   Kurdi   Bližnji vzhod

Kakršno koli maščevanje v Mosulu, ki bi si ga privoščila iraška vojska ali Kurdi, bi sprožilo upor. Upor pa bi zajel celotno sunitsko območje. Ne Iraku ne Američani že vse od leta 2003nimata popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena.

Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka in z 2,5 milijona prebivalcev drugo največje iraško mesto. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu živi tudi okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmenci, Armenci itd. V bližini Mosula so bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Samo petdeset kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu. Mosul je tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze (Jon, Daniel), nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham. Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Iraka leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku. Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, a pod pogojem, da se slednji za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico zaščititi Turkmence v Mosulu, kar pomeni, da lahko Turčija intervenira, vendar je to le malo verjetno, kajti Turkmenci na tem območju (Mosul Talafar) so pripadniki šiitske veje islama, kar pomeni, da so lojalni šiitski vladi v Bagdadu in Iranu, nikakor pa ne sunitski Turčiji. V času Kraljevine Irak (1921-1958) in Republike Irak (1958-2003) je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 pa do poraza Sadama Huseina leta 2003. S padcem njegovega režima in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so vsi ti ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

 

Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL, Islamska država v Iraku in Levantu.

 

 

Suniti in Islamska država

 

V tej siloviti polarizaciji in politično-družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnila praznino po izključitvi iz političnega procesa. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide, imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji. V začetku leta 2014 je ISIL uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka; od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka. Sledila je velika zmaga ISIL, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzela in zasedla Mosul. Zgolj 1500 pripadnikov ISIL je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti Kurdistanu (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljevala boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 kilometrov od Bagdada.

 

Okupacije Mosula s strani Islamske države traja že več kot dve leti.

 

 

Abubakir Al–Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa tudi Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.

 

ISIL je v Mosulu pridobila težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, 4 milijarde dolarjev v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.

 

Neverjetni poraz iraške vojske v Mosulu pred dvema letoma ni bil nikoli razjasnjen.

 

 

Ofenziva na Mosul

 

Mednarodna operacija proti ISIL pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav. V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države, a od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul. To pa pomeni, da ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in nenazadnje tudi za ISIL.

 

Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (Osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je bila zasedba mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 kilometrov od Mosula. Američani so poslali dodatnih 560 vojakov za popravilo letališča in priprave na napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem so ameriški vojaki in inštruktorji mednarodne koalicije v Makhmuru urili dve brigadi kurdskih enot (Peshmerge) in 15. ter 16. brigado vojske za sočasni napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni mogoče obkoliti mesta tudi z zahoda.

 

Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Peshmerg z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske z 20.000 pripadniki ter 6.000 borcev provladnih sunitskih plemen, ki jih je izurila ZDA, ob tem pa še 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam (skupaj torej skoraj 37.000 vojakov). Sporna ostaja morebitna udeležba šiitske milice Hashid v teh operacijah ter vloga turške vojske, ki ima svoje vojake le 30 kilometrov od Mosula, vendar brez dovoljenja zvezne vlade v Bagdadu. 

 

Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru ali najkasneje do konca letošnjega leta.

 

 

Zakaj je Operacija Mosul tako usodna

 

Operacija Mosul je sprožila polemiko o tem, kako bo ravnala Islamska država. Ali se bo ob prvem napadu umikala iz mesta proti zahodni puščavi in iraško–sirski meji? Ali pa se bodo upirali v mestu in uporabili civiliste kot živi ščit, podobno kot nekoč v Faludži? Kot kaže, umika ne bo; v začetku septembra je začel ISIL kopati dva metra širok jarek okoli Mosula, v njegovo bližino so namestili velike cisterne nafte. Ob napadu bodo spraznili cisterne in nafto zažgali, kar bi lahko zaustavilo ali vsaj upočasnilo napadalce, gost dim bo motil izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal. ISIL je v preteklosti podobno taktiko že uporabila z zažiganjem naftnih črpališč.

 

Satelitska slika gorečih naftnih vrtin v Iraku, ki jih je zažgala Islamska država.

 

 

Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za mesto, v katerem še vedno živi več kot milijon ljudi, večinoma so to arabski suniti, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov. To pomeni, da bi vsako neodgovorno dejanje in neselektivni napad na civilne tarče v mestu škodilo celotni operaciji. Iraška vojska potrebuje predvsem simpatije in naklonjenost prebivalcev, kajti to ni pomembno samo za izgon ISIL, pač pa tudi za bodoče sobivanje v tem mestu. Kakršno koli maščevanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Vlada v Iraku in Američani sicer vse od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena; njeno vojsko v glavnem sestavljajo nekdanji izurjeni vojaki, časniki in obveščevalci strmoglavljenega režima, ki se dobro zavedajo vojaške in psihološke šibkosti iraške vojske, zato se bodo borili do konca in civilne žrtve uporabili v svoji medijski vojni, ki je bila doslej dokaj uspešna. V najslabšem primeru pa bodo zapustili Mosul z zahodne strani proti puščavi in sirski meji.

 

 

S čem razpolaga ISIL

 

ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerije in nekaj tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, z okoli 100 tanki tipov T55, T72, M1A1M Abrams, z nekaj več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM – 21 Grad, Drone Mohajer itd. Njihovo nekonvencionalno orožje pa sestavljajo avtomobili bombe, samomorilski napadalci, improvizirane obcestne bombe ter tudi kemično orožje. Iperit so že uporabili v Iraku in Siriji, nazadnje 22. septembra letos v napadu na letališče Qayyra.

 

Varnostni svet OZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov se razlikujejo; CIA denimo ocenjuje, da ima Islamska država med 19.000 in 25.000 borcev v Iraku in Siriji. Po kurdskih podatkih je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu ni všteta njihova policija, verska policija, davkarji in ostalo administrativno osebje.

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali po tem. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo pozorni na civiliste, posebej na kontrolnih točkah, kjer bodo ločevali civiliste od pripadnikov ISIL. V preteklosti so se prav na teh kontrolnih točkah dogajale hude kršitve in množični poboji nedolžnih civilistov. 

 

 

Prispevek je povzetek obširnejše študije o razmerah v Iraku, kjer prav v teh dneh potekajo hudi boji za osvojitev Mosula, ki je bil v rokah Islamske države. Celotna analiza ima naslov Operacija Mosul usodna za ISIL, mednarodni Inštirut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES pa jo je objavil 28. septembra 2016.

Dr. Zijad Bečirović in Bakhatyar Aljaf sta direktorja tega inštituta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777