Razkrivamo

Padec Mosula bo za Islamsko državo pomenil hud udarec, morda celo začetek konca na Bližnjem vzhodu

Ekskluzivno objavljamo del obširne analize Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) o razmerah na severu Iraka, kjer je pred vrati ofenziva na Mosul. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo pričel obsežni napad na Islamsko državo. Na ozemlju severnega Iraka se bo spopadlo okoli 50.000 borcev, formalno pa bo v vojaški konflikt vpletenih skoraj 70 držav. Na bojišču ni izključena uporaba kemičnega orožja, predvsem iperita.

29.09.2016 21:48
Piše: Zijad Bećirović, Bakhatyar Aljaf
Ključne besede:   Mosul   ISIL   Irak   Bagdad   ZDA   Sirija   Islamska država   ofenziva   Kurdi   Bližnji vzhod

Kakršno koli maščevanje v Mosulu, ki bi si ga privoščila iraška vojska ali Kurdi, bi sprožilo upor. Upor pa bi zajel celotno sunitsko območje. Ne Iraku ne Američani že vse od leta 2003nimata popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena.

Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka in z 2,5 milijona prebivalcev drugo največje iraško mesto. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu živi tudi okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmenci, Armenci itd. V bližini Mosula so bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Samo petdeset kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu. Mosul je tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze (Jon, Daniel), nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham. Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Iraka leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku. Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, a pod pogojem, da se slednji za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico zaščititi Turkmence v Mosulu, kar pomeni, da lahko Turčija intervenira, vendar je to le malo verjetno, kajti Turkmenci na tem območju (Mosul Talafar) so pripadniki šiitske veje islama, kar pomeni, da so lojalni šiitski vladi v Bagdadu in Iranu, nikakor pa ne sunitski Turčiji. V času Kraljevine Irak (1921-1958) in Republike Irak (1958-2003) je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 pa do poraza Sadama Huseina leta 2003. S padcem njegovega režima in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so vsi ti ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

 

Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL, Islamska država v Iraku in Levantu.

 

 

Suniti in Islamska država

 

V tej siloviti polarizaciji in politično-družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnila praznino po izključitvi iz političnega procesa. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide, imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji. V začetku leta 2014 je ISIL uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka; od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka. Sledila je velika zmaga ISIL, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzela in zasedla Mosul. Zgolj 1500 pripadnikov ISIL je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti Kurdistanu (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljevala boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 kilometrov od Bagdada.

 

Okupacije Mosula s strani Islamske države traja že več kot dve leti.

 

 

Abubakir Al–Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa tudi Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.

 

ISIL je v Mosulu pridobila težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, 4 milijarde dolarjev v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.

 

Neverjetni poraz iraške vojske v Mosulu pred dvema letoma ni bil nikoli razjasnjen.

 

 

Ofenziva na Mosul

 

Mednarodna operacija proti ISIL pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav. V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države, a od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul. To pa pomeni, da ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in nenazadnje tudi za ISIL.

 

Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (Osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je bila zasedba mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 kilometrov od Mosula. Američani so poslali dodatnih 560 vojakov za popravilo letališča in priprave na napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem so ameriški vojaki in inštruktorji mednarodne koalicije v Makhmuru urili dve brigadi kurdskih enot (Peshmerge) in 15. ter 16. brigado vojske za sočasni napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni mogoče obkoliti mesta tudi z zahoda.

 

Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Peshmerg z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske z 20.000 pripadniki ter 6.000 borcev provladnih sunitskih plemen, ki jih je izurila ZDA, ob tem pa še 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam (skupaj torej skoraj 37.000 vojakov). Sporna ostaja morebitna udeležba šiitske milice Hashid v teh operacijah ter vloga turške vojske, ki ima svoje vojake le 30 kilometrov od Mosula, vendar brez dovoljenja zvezne vlade v Bagdadu. 

 

Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru ali najkasneje do konca letošnjega leta.

 

 

Zakaj je Operacija Mosul tako usodna

 

Operacija Mosul je sprožila polemiko o tem, kako bo ravnala Islamska država. Ali se bo ob prvem napadu umikala iz mesta proti zahodni puščavi in iraško–sirski meji? Ali pa se bodo upirali v mestu in uporabili civiliste kot živi ščit, podobno kot nekoč v Faludži? Kot kaže, umika ne bo; v začetku septembra je začel ISIL kopati dva metra širok jarek okoli Mosula, v njegovo bližino so namestili velike cisterne nafte. Ob napadu bodo spraznili cisterne in nafto zažgali, kar bi lahko zaustavilo ali vsaj upočasnilo napadalce, gost dim bo motil izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal. ISIL je v preteklosti podobno taktiko že uporabila z zažiganjem naftnih črpališč.

 

Satelitska slika gorečih naftnih vrtin v Iraku, ki jih je zažgala Islamska država.

 

 

Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za mesto, v katerem še vedno živi več kot milijon ljudi, večinoma so to arabski suniti, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov. To pomeni, da bi vsako neodgovorno dejanje in neselektivni napad na civilne tarče v mestu škodilo celotni operaciji. Iraška vojska potrebuje predvsem simpatije in naklonjenost prebivalcev, kajti to ni pomembno samo za izgon ISIL, pač pa tudi za bodoče sobivanje v tem mestu. Kakršno koli maščevanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Vlada v Iraku in Američani sicer vse od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena; njeno vojsko v glavnem sestavljajo nekdanji izurjeni vojaki, časniki in obveščevalci strmoglavljenega režima, ki se dobro zavedajo vojaške in psihološke šibkosti iraške vojske, zato se bodo borili do konca in civilne žrtve uporabili v svoji medijski vojni, ki je bila doslej dokaj uspešna. V najslabšem primeru pa bodo zapustili Mosul z zahodne strani proti puščavi in sirski meji.

 

 

S čem razpolaga ISIL

 

ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerije in nekaj tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, z okoli 100 tanki tipov T55, T72, M1A1M Abrams, z nekaj več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM – 21 Grad, Drone Mohajer itd. Njihovo nekonvencionalno orožje pa sestavljajo avtomobili bombe, samomorilski napadalci, improvizirane obcestne bombe ter tudi kemično orožje. Iperit so že uporabili v Iraku in Siriji, nazadnje 22. septembra letos v napadu na letališče Qayyra.

 

Varnostni svet OZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov se razlikujejo; CIA denimo ocenjuje, da ima Islamska država med 19.000 in 25.000 borcev v Iraku in Siriji. Po kurdskih podatkih je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu ni všteta njihova policija, verska policija, davkarji in ostalo administrativno osebje.

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali po tem. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo pozorni na civiliste, posebej na kontrolnih točkah, kjer bodo ločevali civiliste od pripadnikov ISIL. V preteklosti so se prav na teh kontrolnih točkah dogajale hude kršitve in množični poboji nedolžnih civilistov. 

 

 

Prispevek je povzetek obširnejše študije o razmerah v Iraku, kjer prav v teh dneh potekajo hudi boji za osvojitev Mosula, ki je bil v rokah Islamske države. Celotna analiza ima naslov Operacija Mosul usodna za ISIL, mednarodni Inštirut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES pa jo je objavil 28. septembra 2016.

Dr. Zijad Bečirović in Bakhatyar Aljaf sta direktorja tega inštituta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.479
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 804
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997