Razkrivamo

Padec Mosula bo za Islamsko državo pomenil hud udarec, morda celo začetek konca na Bližnjem vzhodu

Ekskluzivno objavljamo del obširne analize Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) o razmerah na severu Iraka, kjer je pred vrati ofenziva na Mosul. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo pričel obsežni napad na Islamsko državo. Na ozemlju severnega Iraka se bo spopadlo okoli 50.000 borcev, formalno pa bo v vojaški konflikt vpletenih skoraj 70 držav. Na bojišču ni izključena uporaba kemičnega orožja, predvsem iperita.

29.09.2016 21:48
Piše: Zijad Bećirović, Bakhatyar Aljaf
Ključne besede:   Mosul   ISIL   Irak   Bagdad   ZDA   Sirija   Islamska država   ofenziva   Kurdi   Bližnji vzhod

Kakršno koli maščevanje v Mosulu, ki bi si ga privoščila iraška vojska ali Kurdi, bi sprožilo upor. Upor pa bi zajel celotno sunitsko območje. Ne Iraku ne Američani že vse od leta 2003nimata popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena.

Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka in z 2,5 milijona prebivalcev drugo največje iraško mesto. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu živi tudi okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmenci, Armenci itd. V bližini Mosula so bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Samo petdeset kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu. Mosul je tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze (Jon, Daniel), nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham. Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Iraka leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku. Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, a pod pogojem, da se slednji za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico zaščititi Turkmence v Mosulu, kar pomeni, da lahko Turčija intervenira, vendar je to le malo verjetno, kajti Turkmenci na tem območju (Mosul Talafar) so pripadniki šiitske veje islama, kar pomeni, da so lojalni šiitski vladi v Bagdadu in Iranu, nikakor pa ne sunitski Turčiji. V času Kraljevine Irak (1921-1958) in Republike Irak (1958-2003) je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 pa do poraza Sadama Huseina leta 2003. S padcem njegovega režima in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so vsi ti ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

 

Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL, Islamska država v Iraku in Levantu.

 

 

Suniti in Islamska država

 

V tej siloviti polarizaciji in politično-družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnila praznino po izključitvi iz političnega procesa. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide, imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji. V začetku leta 2014 je ISIL uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka; od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka. Sledila je velika zmaga ISIL, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzela in zasedla Mosul. Zgolj 1500 pripadnikov ISIL je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti Kurdistanu (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljevala boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 kilometrov od Bagdada.

 

Okupacije Mosula s strani Islamske države traja že več kot dve leti.

 

 

Abubakir Al–Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa tudi Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.

 

ISIL je v Mosulu pridobila težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, 4 milijarde dolarjev v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.

 

Neverjetni poraz iraške vojske v Mosulu pred dvema letoma ni bil nikoli razjasnjen.

 

 

Ofenziva na Mosul

 

Mednarodna operacija proti ISIL pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav. V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države, a od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul. To pa pomeni, da ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in nenazadnje tudi za ISIL.

 

Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (Osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je bila zasedba mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 kilometrov od Mosula. Američani so poslali dodatnih 560 vojakov za popravilo letališča in priprave na napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem so ameriški vojaki in inštruktorji mednarodne koalicije v Makhmuru urili dve brigadi kurdskih enot (Peshmerge) in 15. ter 16. brigado vojske za sočasni napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni mogoče obkoliti mesta tudi z zahoda.

 

Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Peshmerg z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske z 20.000 pripadniki ter 6.000 borcev provladnih sunitskih plemen, ki jih je izurila ZDA, ob tem pa še 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam (skupaj torej skoraj 37.000 vojakov). Sporna ostaja morebitna udeležba šiitske milice Hashid v teh operacijah ter vloga turške vojske, ki ima svoje vojake le 30 kilometrov od Mosula, vendar brez dovoljenja zvezne vlade v Bagdadu. 

 

Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru ali najkasneje do konca letošnjega leta.

 

 

Zakaj je Operacija Mosul tako usodna

 

Operacija Mosul je sprožila polemiko o tem, kako bo ravnala Islamska država. Ali se bo ob prvem napadu umikala iz mesta proti zahodni puščavi in iraško–sirski meji? Ali pa se bodo upirali v mestu in uporabili civiliste kot živi ščit, podobno kot nekoč v Faludži? Kot kaže, umika ne bo; v začetku septembra je začel ISIL kopati dva metra širok jarek okoli Mosula, v njegovo bližino so namestili velike cisterne nafte. Ob napadu bodo spraznili cisterne in nafto zažgali, kar bi lahko zaustavilo ali vsaj upočasnilo napadalce, gost dim bo motil izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal. ISIL je v preteklosti podobno taktiko že uporabila z zažiganjem naftnih črpališč.

 

Satelitska slika gorečih naftnih vrtin v Iraku, ki jih je zažgala Islamska država.

 

 

Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za mesto, v katerem še vedno živi več kot milijon ljudi, večinoma so to arabski suniti, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov. To pomeni, da bi vsako neodgovorno dejanje in neselektivni napad na civilne tarče v mestu škodilo celotni operaciji. Iraška vojska potrebuje predvsem simpatije in naklonjenost prebivalcev, kajti to ni pomembno samo za izgon ISIL, pač pa tudi za bodoče sobivanje v tem mestu. Kakršno koli maščevanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Vlada v Iraku in Američani sicer vse od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena; njeno vojsko v glavnem sestavljajo nekdanji izurjeni vojaki, časniki in obveščevalci strmoglavljenega režima, ki se dobro zavedajo vojaške in psihološke šibkosti iraške vojske, zato se bodo borili do konca in civilne žrtve uporabili v svoji medijski vojni, ki je bila doslej dokaj uspešna. V najslabšem primeru pa bodo zapustili Mosul z zahodne strani proti puščavi in sirski meji.

 

 

S čem razpolaga ISIL

 

ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerije in nekaj tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, z okoli 100 tanki tipov T55, T72, M1A1M Abrams, z nekaj več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM – 21 Grad, Drone Mohajer itd. Njihovo nekonvencionalno orožje pa sestavljajo avtomobili bombe, samomorilski napadalci, improvizirane obcestne bombe ter tudi kemično orožje. Iperit so že uporabili v Iraku in Siriji, nazadnje 22. septembra letos v napadu na letališče Qayyra.

 

Varnostni svet OZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov se razlikujejo; CIA denimo ocenjuje, da ima Islamska država med 19.000 in 25.000 borcev v Iraku in Siriji. Po kurdskih podatkih je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu ni všteta njihova policija, verska policija, davkarji in ostalo administrativno osebje.

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali po tem. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo pozorni na civiliste, posebej na kontrolnih točkah, kjer bodo ločevali civiliste od pripadnikov ISIL. V preteklosti so se prav na teh kontrolnih točkah dogajale hude kršitve in množični poboji nedolžnih civilistov. 

 

 

Prispevek je povzetek obširnejše študije o razmerah v Iraku, kjer prav v teh dneh potekajo hudi boji za osvojitev Mosula, ki je bil v rokah Islamske države. Celotna analiza ima naslov Operacija Mosul usodna za ISIL, mednarodni Inštirut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES pa jo je objavil 28. septembra 2016.

Dr. Zijad Bečirović in Bakhatyar Aljaf sta direktorja tega inštituta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
4
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.238
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.343
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.569