Razkrivamo

Padec Mosula bo za Islamsko državo pomenil hud udarec, morda celo začetek konca na Bližnjem vzhodu

Ekskluzivno objavljamo del obširne analize Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) o razmerah na severu Iraka, kjer je pred vrati ofenziva na Mosul. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo pričel obsežni napad na Islamsko državo. Na ozemlju severnega Iraka se bo spopadlo okoli 50.000 borcev, formalno pa bo v vojaški konflikt vpletenih skoraj 70 držav. Na bojišču ni izključena uporaba kemičnega orožja, predvsem iperita.

29.09.2016 21:48
Piše: Zijad Bećirović, Bakhatyar Aljaf
Ključne besede:   Mosul   ISIL   Irak   Bagdad   ZDA   Sirija   Islamska država   ofenziva   Kurdi   Bližnji vzhod

Kakršno koli maščevanje v Mosulu, ki bi si ga privoščila iraška vojska ali Kurdi, bi sprožilo upor. Upor pa bi zajel celotno sunitsko območje. Ne Iraku ne Američani že vse od leta 2003nimata popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena.

Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka in z 2,5 milijona prebivalcev drugo največje iraško mesto. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu živi tudi okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmenci, Armenci itd. V bližini Mosula so bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Samo petdeset kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu. Mosul je tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze (Jon, Daniel), nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham. Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Iraka leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku. Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, a pod pogojem, da se slednji za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico zaščititi Turkmence v Mosulu, kar pomeni, da lahko Turčija intervenira, vendar je to le malo verjetno, kajti Turkmenci na tem območju (Mosul Talafar) so pripadniki šiitske veje islama, kar pomeni, da so lojalni šiitski vladi v Bagdadu in Iranu, nikakor pa ne sunitski Turčiji. V času Kraljevine Irak (1921-1958) in Republike Irak (1958-2003) je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 pa do poraza Sadama Huseina leta 2003. S padcem njegovega režima in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so vsi ti ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

 

Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL, Islamska država v Iraku in Levantu.

 

 

Suniti in Islamska država

 

V tej siloviti polarizaciji in politično-družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnila praznino po izključitvi iz političnega procesa. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide, imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji. V začetku leta 2014 je ISIL uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka; od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka. Sledila je velika zmaga ISIL, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzela in zasedla Mosul. Zgolj 1500 pripadnikov ISIL je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti Kurdistanu (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljevala boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 kilometrov od Bagdada.

 

Okupacije Mosula s strani Islamske države traja že več kot dve leti.

 

 

Abubakir Al–Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa tudi Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.

 

ISIL je v Mosulu pridobila težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, 4 milijarde dolarjev v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.

 

Neverjetni poraz iraške vojske v Mosulu pred dvema letoma ni bil nikoli razjasnjen.

 

 

Ofenziva na Mosul

 

Mednarodna operacija proti ISIL pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav. V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države, a od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul. To pa pomeni, da ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in nenazadnje tudi za ISIL.

 

Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (Osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je bila zasedba mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 kilometrov od Mosula. Američani so poslali dodatnih 560 vojakov za popravilo letališča in priprave na napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem so ameriški vojaki in inštruktorji mednarodne koalicije v Makhmuru urili dve brigadi kurdskih enot (Peshmerge) in 15. ter 16. brigado vojske za sočasni napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni mogoče obkoliti mesta tudi z zahoda.

 

Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Peshmerg z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske z 20.000 pripadniki ter 6.000 borcev provladnih sunitskih plemen, ki jih je izurila ZDA, ob tem pa še 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam (skupaj torej skoraj 37.000 vojakov). Sporna ostaja morebitna udeležba šiitske milice Hashid v teh operacijah ter vloga turške vojske, ki ima svoje vojake le 30 kilometrov od Mosula, vendar brez dovoljenja zvezne vlade v Bagdadu. 

 

Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru ali najkasneje do konca letošnjega leta.

 

 

Zakaj je Operacija Mosul tako usodna

 

Operacija Mosul je sprožila polemiko o tem, kako bo ravnala Islamska država. Ali se bo ob prvem napadu umikala iz mesta proti zahodni puščavi in iraško–sirski meji? Ali pa se bodo upirali v mestu in uporabili civiliste kot živi ščit, podobno kot nekoč v Faludži? Kot kaže, umika ne bo; v začetku septembra je začel ISIL kopati dva metra širok jarek okoli Mosula, v njegovo bližino so namestili velike cisterne nafte. Ob napadu bodo spraznili cisterne in nafto zažgali, kar bi lahko zaustavilo ali vsaj upočasnilo napadalce, gost dim bo motil izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal. ISIL je v preteklosti podobno taktiko že uporabila z zažiganjem naftnih črpališč.

 

Satelitska slika gorečih naftnih vrtin v Iraku, ki jih je zažgala Islamska država.

 

 

Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za mesto, v katerem še vedno živi več kot milijon ljudi, večinoma so to arabski suniti, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov. To pomeni, da bi vsako neodgovorno dejanje in neselektivni napad na civilne tarče v mestu škodilo celotni operaciji. Iraška vojska potrebuje predvsem simpatije in naklonjenost prebivalcev, kajti to ni pomembno samo za izgon ISIL, pač pa tudi za bodoče sobivanje v tem mestu. Kakršno koli maščevanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Vlada v Iraku in Američani sicer vse od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom, ki je za Islamsko državo strateškega pomena; njeno vojsko v glavnem sestavljajo nekdanji izurjeni vojaki, časniki in obveščevalci strmoglavljenega režima, ki se dobro zavedajo vojaške in psihološke šibkosti iraške vojske, zato se bodo borili do konca in civilne žrtve uporabili v svoji medijski vojni, ki je bila doslej dokaj uspešna. V najslabšem primeru pa bodo zapustili Mosul z zahodne strani proti puščavi in sirski meji.

 

 

S čem razpolaga ISIL

 

ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerije in nekaj tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, z okoli 100 tanki tipov T55, T72, M1A1M Abrams, z nekaj več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM – 21 Grad, Drone Mohajer itd. Njihovo nekonvencionalno orožje pa sestavljajo avtomobili bombe, samomorilski napadalci, improvizirane obcestne bombe ter tudi kemično orožje. Iperit so že uporabili v Iraku in Siriji, nazadnje 22. septembra letos v napadu na letališče Qayyra.

 

Varnostni svet OZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov se razlikujejo; CIA denimo ocenjuje, da ima Islamska država med 19.000 in 25.000 borcev v Iraku in Siriji. Po kurdskih podatkih je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu ni všteta njihova policija, verska policija, davkarji in ostalo administrativno osebje.

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali po tem. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo pozorni na civiliste, posebej na kontrolnih točkah, kjer bodo ločevali civiliste od pripadnikov ISIL. V preteklosti so se prav na teh kontrolnih točkah dogajale hude kršitve in množični poboji nedolžnih civilistov. 

 

 

Prispevek je povzetek obširnejše študije o razmerah v Iraku, kjer prav v teh dneh potekajo hudi boji za osvojitev Mosula, ki je bil v rokah Islamske države. Celotna analiza ima naslov Operacija Mosul usodna za ISIL, mednarodni Inštirut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES pa jo je objavil 28. septembra 2016.

Dr. Zijad Bečirović in Bakhatyar Aljaf sta direktorja tega inštituta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,971
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,205
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,134
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,511
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,637
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,855
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,296
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,322
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,092
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,405