Razkrivamo

"Etični strokovnjaki" premierja Mira Cerarja spreminajo našo medijsko krajino v puščavo, imenovano Slovenistan

Dragan Matić, Julijana Bizjak Mlakar, Klemen Kraigher Mišič so le tri imena, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovala medijsko politiko Cerarjeve vlade, za katero z vso odgovornostjo trdimo, da je za to oblast bodisi tretjerazredna tema bodisi so se medije odločili načrtno uničiti. Kajti najprej je nad razvojem medijev bedela profesorica matematike, danes pa je direktorat za medije popoldanski s.p. državne sekretarke. Zato lahko gospodu Cerarju ob inventuri "dosežkov" njegove etične vlade zastavimo zgolj eno vprašanje: Je lahko sploh še huje? 

02.10.2016 23:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   mediji   zakon o medijih   Miro Cerar   Julijana Bizjak Mlakar   Tone Peršak   Dragan Matić  

Fotomontaža Portal plus

Razmere na področju medijev potrjujejo spoznanje izpred dveh let: da namreč Cerarjeve vlade razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

Če bi bil zadnji dve leti na oblasti kdo drug, bi se že zdavnaj zgodil upor, pisale bi se dramatične novinarske peticije in skupini 571 časnikarjev bi se pridružilo še 572 solidarnih kolegov in kolegic, ki bi skupaj prosili demokratično evropsko javnost, naj vendar prisluhne njihovemu apelu. Ključno bi bilo sporočilo, da vlada ni sposobna omogočati normalnega, demokratičnega in pluralnega razvoja medijev v državi. In če to fiktivno situacijo apliciramo na aktualne razmere v Sloveniji, se naslednji stavek glasi identično, le da v njem nastopa Miro Cerar: vlada Mira Cerarja ni sposobna omogočati razvoja medijev v državi. Koalicijska ekipa, ki se pod vodstvom SMC vselej sklicuje na lastno strokovnost, moralnost in etičnost, je namreč svoj odnos do resorja, pod katerega spadajo tudi mediji, razkrila takoj po prevzemu oblasti: ti ljudje so ministrstvo za kulturo dejansko razumeli zgolj kot del plena in sredstvo za trgovanje s preostalimi resorji. Področje kulture je postalo poligon za računice, kako do najboljših in finančno najbolj stabilnih položajev v državni upravi. Zato tudi nad odločitvijo, da bo vodenje kulturnega ministrstva prevzela Julijana Bizjak Mlakar iz kvote upokojenske stranke, ni bil nihče presenečen. Profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. Niti kakšnega večjega negodovanja ni bilo slišati ob tem, kaj šele protestov naših ljubih kulturnikov. Je pa bilo zato očitno nekaj: Cerarjeva vlada nam je dala jasno vedeti, da jo razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

 

Julijana Bizjak Mlakar, profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. FOTO: Mediaspeed

Po prevzemu oblasti je Cerarjeva vlada oziroma v njenem imenu nova kulturna ministrica Bizjak Mlakarjeva nemudoma razrešila novinarko Ženjo Leiler Kos s položaja generalne direktorice direktorata za medije in na njeno mesto postavila Natašo Bučar, ki je pred tem delovala predvsem na področju filmske umetnosti. Gospo Bučar je nato  z vladnim pojasnilom, da "izkazuje tako izkušnje na področju medijev kot tudi dolgoletne vodstvene izkušnje", zamenjal Klemen Kraigher Mišič, ki je v novinarski skupnosti sicer veljal za relativno neznano ime, je pa prijeteljeval z nekdanjim novinarskim kolegom na nacionalki Gregorjem Jagodicem, zaupnikom premierja Cerarja v času predvolilne kampanje in po volitvah nekaj časa članom njegovega kabineta. Do prve afere, ki bi razburila predstavnike medijev, zaradi tega ni bilo treba čakati (pre)dolgo. Namesto da bi se na kulturnem ministrstvu takoj lotili celovite prenove zastarele medijske zakonodaje, za kar se že vrsto let zavzemajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), so začeli najprej in več kot očitno po navodilih glasbenega lobija spreminjati kvotni sistem. In takoj udarili mimo. Se še spomnite predlagane definicije slovenske glasbe, nad čemer se je zgražala celotna Slovenija in ki so jo nekateri označili celo za fašistoidno? Ali pa odločitve izdajateljev radijskih in televizijski programov, da pozovejo predsednika vlade Mira Cerarja, naj razreši neodzivno in strokovno nekompetentno ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar?

 


 

Kljub temu, da tuji mediji prek spleta in kabelskih sistemov vstopajo v slovenski prostor ter odžirajo oglaševalski denar in delovna mesta slovenskim medijskim ustvarjalcem, je profesorica matematike Julijana vso svojo energijo usmerila v glasbene kvote. Ko se je v to zakonodajno zmedo vmešal še predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić (SMC), se je tragikomedija v bistvu komaj začela. Državni zbor je sicer spremembe, kot si jih je zamislil glasbeni lobi, sprejel, a jih je moral zaradi nestrokovnih rešitev že po dveh mesecih spet spreminjati.

 

Dragan Matić se je v dveh letih prelevil v glavnega "politkomisarja" za področje medijev. FOTO: Mediaspeed

 

Zakonodajni precedens, ki mu ni para v zgodovini samostojne Slovenije! Po Matićevih besedah naj bi prvotne zakonske spremembe, ki jih je več mesecev usklajeval z glasbeniki, preveč posegale v programe javnega radia. Popravek popravka naj bi bil usklajen z RTV. Toda ... glejte zlomka: izkazalo se je, da tudi to ni res. "Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali," je nedavno za Portal PLUS v intervjuju pojasnil odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular.

 

 

Medijska zmeda se nadaljuje s Peršakom

 

Aprila letos smo vendarle dočakali odstop ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Vendar je Cerarjeva vlada po liniji najmanjšega odpora na njeno mesto posadila kar Toneta Peršaka (formalno se je tik pred tem včlanil v stranko DeSUS), ki je kot državni sekretar tako ali drugače sodeloval pri zgoraj opisani zakonodajni zmedi. S to kadrovsko potezo se je torej naša teza, da je za mir v koalicijskih vrstah tudi "strokovna" Cerarjeva ekipa pripravljena trgovati z ministrstvom za kulturo, zgolj še enkrat potrdila. In to kljub dejstvu, da predstavniki medijev že deset let čakamo na prenovo medijske zakonodaje in da se vse težje spopadamo z zaostrenimi razmerami na trgu. Ali kot bi rekla nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik: "Predsednika vlade Mira Cerarja še nisem slišala, da bi rekel kaj o medijih in medijski strategiji. Če se že govori o medijih, se govori takrat, ko je treba koga kritizirati zaradi poročanja."

 

Minister Peršak, zresnite se! Kdaj boste zainteresirani javnosti predstavili medijsko strategijo do leta 2024? FOTO: Mediaspeed

 

 

S tem pa zdrsov, ki si jih je na medijskem področju v zgolj polovici mandata privoščila Cerarjeva vlada, še ni (bilo) konec. Ko je nastopil čas za pripravo medijske strategije, iz katere naj bi izhajala celovita prenova medijske zakonodaje, se je intelektualni domet aktualne vlade oziroma direktorata za medije pokazal v pravi luči. Ne samo da je ministrstvo za kulturo kot veliki branik slovenskega jezika v javnost poslalo nelektoriran dokument - v njem je mrgolelo toliko nesmislov, da so se novinarji, uredniki, lastniki medijev, profesorji z novinarske katedre in ostali predstavniki zainteresirane javnosti lahko samo še prijeli za glavo. Saj se verjetno spomnite tistega predloga, da bi RTV depolitizirali tako, da bi ministri Cerarjeve vlade imenovali kar štiri člane (od petih) nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija?! Kdo je v strategijo vnesel takšne nesmisle in neumnosti, od katerih se je distancirala celo komisija za pomoč pri pripravi medijske strategije, ter si jih upal poslati v javnost, še vedno ni znano. Je pa znano, da je direktorat za medije nedavno zapustil ravno Klemen Kraigher Mišič, ki je veljal za tako imenovano ključno osebo pri pripravi medijske strategije.

 

 

 

 

Rdeče številke, denar odteka drugam, Cerar pa nič

 

Kje smo torej danes, ko mediji tudi zaradi zastarele in administrativno preobremenjujoče zakonodaje dihajo na škrge in izgubljajo boj za prihodke v boju s tujimi mediji, gospod Cerar? Google, Facebook, Youtube in tuji kabelski TV kanali so polni oglasov slovenskih oglaševalcev. Slovenski mediji z vedno manj sredstvi so primorani nižati plače in odpuščati. Direktorat za medije, ki bi moral nujno prenoviti medijsko zakonodajo in s tem ustvariti pogoje za medijski razvoj domačih medijev, je na polovici mandata brez direktorja s polnimi pooblastili oziroma ga vodi kar državna sekretarka Damjana Pečnik, ki prihaja iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Največja medijska hiša v državi Radiotelevizija Slovenija je prav tako brez generalnega direktorja s polnim mandatom, Televizija Slovenija pa med tem, ko se na Matićevem odboru poskuša politično pritiskati na uredništva javnega servisa, posluje z milijonskim upadom oglaševalskih prihodkov. In če bo vladi spodrsnilo tudi v postopku imenovanja (novega) direktorja agencije AKOS (ta organ pod vodstvom Franca Dolenca namreč vse bolj pritiska na domače medije z nepotrebnimi administrativnimi stroški), potem se lahko mediji – kot nam je na eni izmed javnih razprav že cinično predlagal uslužbenec direktorata za medije – samo še preselimo v tujino. Ker tam demokracijo očitno veliko bolj cenijo kot pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
13
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
39
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.668
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.623
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.457
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 658
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.577
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368