Razkrivamo

"Etični strokovnjaki" premierja Mira Cerarja spreminajo našo medijsko krajino v puščavo, imenovano Slovenistan

Dragan Matić, Julijana Bizjak Mlakar, Klemen Kraigher Mišič so le tri imena, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovala medijsko politiko Cerarjeve vlade, za katero z vso odgovornostjo trdimo, da je za to oblast bodisi tretjerazredna tema bodisi so se medije odločili načrtno uničiti. Kajti najprej je nad razvojem medijev bedela profesorica matematike, danes pa je direktorat za medije popoldanski s.p. državne sekretarke. Zato lahko gospodu Cerarju ob inventuri "dosežkov" njegove etične vlade zastavimo zgolj eno vprašanje: Je lahko sploh še huje? 

02.10.2016 23:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   mediji   zakon o medijih   Miro Cerar   Julijana Bizjak Mlakar   Tone Peršak   Dragan Matić  

Fotomontaža Portal plus

Razmere na področju medijev potrjujejo spoznanje izpred dveh let: da namreč Cerarjeve vlade razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

Če bi bil zadnji dve leti na oblasti kdo drug, bi se že zdavnaj zgodil upor, pisale bi se dramatične novinarske peticije in skupini 571 časnikarjev bi se pridružilo še 572 solidarnih kolegov in kolegic, ki bi skupaj prosili demokratično evropsko javnost, naj vendar prisluhne njihovemu apelu. Ključno bi bilo sporočilo, da vlada ni sposobna omogočati normalnega, demokratičnega in pluralnega razvoja medijev v državi. In če to fiktivno situacijo apliciramo na aktualne razmere v Sloveniji, se naslednji stavek glasi identično, le da v njem nastopa Miro Cerar: vlada Mira Cerarja ni sposobna omogočati razvoja medijev v državi. Koalicijska ekipa, ki se pod vodstvom SMC vselej sklicuje na lastno strokovnost, moralnost in etičnost, je namreč svoj odnos do resorja, pod katerega spadajo tudi mediji, razkrila takoj po prevzemu oblasti: ti ljudje so ministrstvo za kulturo dejansko razumeli zgolj kot del plena in sredstvo za trgovanje s preostalimi resorji. Področje kulture je postalo poligon za računice, kako do najboljših in finančno najbolj stabilnih položajev v državni upravi. Zato tudi nad odločitvijo, da bo vodenje kulturnega ministrstva prevzela Julijana Bizjak Mlakar iz kvote upokojenske stranke, ni bil nihče presenečen. Profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. Niti kakšnega večjega negodovanja ni bilo slišati ob tem, kaj šele protestov naših ljubih kulturnikov. Je pa bilo zato očitno nekaj: Cerarjeva vlada nam je dala jasno vedeti, da jo razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

 

Julijana Bizjak Mlakar, profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. FOTO: Mediaspeed

Po prevzemu oblasti je Cerarjeva vlada oziroma v njenem imenu nova kulturna ministrica Bizjak Mlakarjeva nemudoma razrešila novinarko Ženjo Leiler Kos s položaja generalne direktorice direktorata za medije in na njeno mesto postavila Natašo Bučar, ki je pred tem delovala predvsem na področju filmske umetnosti. Gospo Bučar je nato  z vladnim pojasnilom, da "izkazuje tako izkušnje na področju medijev kot tudi dolgoletne vodstvene izkušnje", zamenjal Klemen Kraigher Mišič, ki je v novinarski skupnosti sicer veljal za relativno neznano ime, je pa prijeteljeval z nekdanjim novinarskim kolegom na nacionalki Gregorjem Jagodicem, zaupnikom premierja Cerarja v času predvolilne kampanje in po volitvah nekaj časa članom njegovega kabineta. Do prve afere, ki bi razburila predstavnike medijev, zaradi tega ni bilo treba čakati (pre)dolgo. Namesto da bi se na kulturnem ministrstvu takoj lotili celovite prenove zastarele medijske zakonodaje, za kar se že vrsto let zavzemajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), so začeli najprej in več kot očitno po navodilih glasbenega lobija spreminjati kvotni sistem. In takoj udarili mimo. Se še spomnite predlagane definicije slovenske glasbe, nad čemer se je zgražala celotna Slovenija in ki so jo nekateri označili celo za fašistoidno? Ali pa odločitve izdajateljev radijskih in televizijski programov, da pozovejo predsednika vlade Mira Cerarja, naj razreši neodzivno in strokovno nekompetentno ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar?

 


 

Kljub temu, da tuji mediji prek spleta in kabelskih sistemov vstopajo v slovenski prostor ter odžirajo oglaševalski denar in delovna mesta slovenskim medijskim ustvarjalcem, je profesorica matematike Julijana vso svojo energijo usmerila v glasbene kvote. Ko se je v to zakonodajno zmedo vmešal še predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić (SMC), se je tragikomedija v bistvu komaj začela. Državni zbor je sicer spremembe, kot si jih je zamislil glasbeni lobi, sprejel, a jih je moral zaradi nestrokovnih rešitev že po dveh mesecih spet spreminjati.

 

Dragan Matić se je v dveh letih prelevil v glavnega "politkomisarja" za področje medijev. FOTO: Mediaspeed

 

Zakonodajni precedens, ki mu ni para v zgodovini samostojne Slovenije! Po Matićevih besedah naj bi prvotne zakonske spremembe, ki jih je več mesecev usklajeval z glasbeniki, preveč posegale v programe javnega radia. Popravek popravka naj bi bil usklajen z RTV. Toda ... glejte zlomka: izkazalo se je, da tudi to ni res. "Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali," je nedavno za Portal PLUS v intervjuju pojasnil odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular.

 

 

Medijska zmeda se nadaljuje s Peršakom

 

Aprila letos smo vendarle dočakali odstop ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Vendar je Cerarjeva vlada po liniji najmanjšega odpora na njeno mesto posadila kar Toneta Peršaka (formalno se je tik pred tem včlanil v stranko DeSUS), ki je kot državni sekretar tako ali drugače sodeloval pri zgoraj opisani zakonodajni zmedi. S to kadrovsko potezo se je torej naša teza, da je za mir v koalicijskih vrstah tudi "strokovna" Cerarjeva ekipa pripravljena trgovati z ministrstvom za kulturo, zgolj še enkrat potrdila. In to kljub dejstvu, da predstavniki medijev že deset let čakamo na prenovo medijske zakonodaje in da se vse težje spopadamo z zaostrenimi razmerami na trgu. Ali kot bi rekla nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik: "Predsednika vlade Mira Cerarja še nisem slišala, da bi rekel kaj o medijih in medijski strategiji. Če se že govori o medijih, se govori takrat, ko je treba koga kritizirati zaradi poročanja."

 

Minister Peršak, zresnite se! Kdaj boste zainteresirani javnosti predstavili medijsko strategijo do leta 2024? FOTO: Mediaspeed

 

 

S tem pa zdrsov, ki si jih je na medijskem področju v zgolj polovici mandata privoščila Cerarjeva vlada, še ni (bilo) konec. Ko je nastopil čas za pripravo medijske strategije, iz katere naj bi izhajala celovita prenova medijske zakonodaje, se je intelektualni domet aktualne vlade oziroma direktorata za medije pokazal v pravi luči. Ne samo da je ministrstvo za kulturo kot veliki branik slovenskega jezika v javnost poslalo nelektoriran dokument - v njem je mrgolelo toliko nesmislov, da so se novinarji, uredniki, lastniki medijev, profesorji z novinarske katedre in ostali predstavniki zainteresirane javnosti lahko samo še prijeli za glavo. Saj se verjetno spomnite tistega predloga, da bi RTV depolitizirali tako, da bi ministri Cerarjeve vlade imenovali kar štiri člane (od petih) nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija?! Kdo je v strategijo vnesel takšne nesmisle in neumnosti, od katerih se je distancirala celo komisija za pomoč pri pripravi medijske strategije, ter si jih upal poslati v javnost, še vedno ni znano. Je pa znano, da je direktorat za medije nedavno zapustil ravno Klemen Kraigher Mišič, ki je veljal za tako imenovano ključno osebo pri pripravi medijske strategije.

 

 

 

 

Rdeče številke, denar odteka drugam, Cerar pa nič

 

Kje smo torej danes, ko mediji tudi zaradi zastarele in administrativno preobremenjujoče zakonodaje dihajo na škrge in izgubljajo boj za prihodke v boju s tujimi mediji, gospod Cerar? Google, Facebook, Youtube in tuji kabelski TV kanali so polni oglasov slovenskih oglaševalcev. Slovenski mediji z vedno manj sredstvi so primorani nižati plače in odpuščati. Direktorat za medije, ki bi moral nujno prenoviti medijsko zakonodajo in s tem ustvariti pogoje za medijski razvoj domačih medijev, je na polovici mandata brez direktorja s polnimi pooblastili oziroma ga vodi kar državna sekretarka Damjana Pečnik, ki prihaja iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Največja medijska hiša v državi Radiotelevizija Slovenija je prav tako brez generalnega direktorja s polnim mandatom, Televizija Slovenija pa med tem, ko se na Matićevem odboru poskuša politično pritiskati na uredništva javnega servisa, posluje z milijonskim upadom oglaševalskih prihodkov. In če bo vladi spodrsnilo tudi v postopku imenovanja (novega) direktorja agencije AKOS (ta organ pod vodstvom Franca Dolenca namreč vse bolj pritiska na domače medije z nepotrebnimi administrativnimi stroški), potem se lahko mediji – kot nam je na eni izmed javnih razprav že cinično predlagal uslužbenec direktorata za medije – samo še preselimo v tujino. Ker tam demokracijo očitno veliko bolj cenijo kot pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074