Razkrivamo

"Etični strokovnjaki" premierja Mira Cerarja spreminajo našo medijsko krajino v puščavo, imenovano Slovenistan

Dragan Matić, Julijana Bizjak Mlakar, Klemen Kraigher Mišič so le tri imena, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovala medijsko politiko Cerarjeve vlade, za katero z vso odgovornostjo trdimo, da je za to oblast bodisi tretjerazredna tema bodisi so se medije odločili načrtno uničiti. Kajti najprej je nad razvojem medijev bedela profesorica matematike, danes pa je direktorat za medije popoldanski s.p. državne sekretarke. Zato lahko gospodu Cerarju ob inventuri "dosežkov" njegove etične vlade zastavimo zgolj eno vprašanje: Je lahko sploh še huje? 

02.10.2016 23:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   mediji   zakon o medijih   Miro Cerar   Julijana Bizjak Mlakar   Tone Peršak   Dragan Matić  

Fotomontaža Portal plus

Razmere na področju medijev potrjujejo spoznanje izpred dveh let: da namreč Cerarjeve vlade razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

Če bi bil zadnji dve leti na oblasti kdo drug, bi se že zdavnaj zgodil upor, pisale bi se dramatične novinarske peticije in skupini 571 časnikarjev bi se pridružilo še 572 solidarnih kolegov in kolegic, ki bi skupaj prosili demokratično evropsko javnost, naj vendar prisluhne njihovemu apelu. Ključno bi bilo sporočilo, da vlada ni sposobna omogočati normalnega, demokratičnega in pluralnega razvoja medijev v državi. In če to fiktivno situacijo apliciramo na aktualne razmere v Sloveniji, se naslednji stavek glasi identično, le da v njem nastopa Miro Cerar: vlada Mira Cerarja ni sposobna omogočati razvoja medijev v državi. Koalicijska ekipa, ki se pod vodstvom SMC vselej sklicuje na lastno strokovnost, moralnost in etičnost, je namreč svoj odnos do resorja, pod katerega spadajo tudi mediji, razkrila takoj po prevzemu oblasti: ti ljudje so ministrstvo za kulturo dejansko razumeli zgolj kot del plena in sredstvo za trgovanje s preostalimi resorji. Področje kulture je postalo poligon za računice, kako do najboljših in finančno najbolj stabilnih položajev v državni upravi. Zato tudi nad odločitvijo, da bo vodenje kulturnega ministrstva prevzela Julijana Bizjak Mlakar iz kvote upokojenske stranke, ni bil nihče presenečen. Profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. Niti kakšnega večjega negodovanja ni bilo slišati ob tem, kaj šele protestov naših ljubih kulturnikov. Je pa bilo zato očitno nekaj: Cerarjeva vlada nam je dala jasno vedeti, da jo razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

 

Julijana Bizjak Mlakar, profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. FOTO: Mediaspeed

Po prevzemu oblasti je Cerarjeva vlada oziroma v njenem imenu nova kulturna ministrica Bizjak Mlakarjeva nemudoma razrešila novinarko Ženjo Leiler Kos s položaja generalne direktorice direktorata za medije in na njeno mesto postavila Natašo Bučar, ki je pred tem delovala predvsem na področju filmske umetnosti. Gospo Bučar je nato  z vladnim pojasnilom, da "izkazuje tako izkušnje na področju medijev kot tudi dolgoletne vodstvene izkušnje", zamenjal Klemen Kraigher Mišič, ki je v novinarski skupnosti sicer veljal za relativno neznano ime, je pa prijeteljeval z nekdanjim novinarskim kolegom na nacionalki Gregorjem Jagodicem, zaupnikom premierja Cerarja v času predvolilne kampanje in po volitvah nekaj časa članom njegovega kabineta. Do prve afere, ki bi razburila predstavnike medijev, zaradi tega ni bilo treba čakati (pre)dolgo. Namesto da bi se na kulturnem ministrstvu takoj lotili celovite prenove zastarele medijske zakonodaje, za kar se že vrsto let zavzemajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), so začeli najprej in več kot očitno po navodilih glasbenega lobija spreminjati kvotni sistem. In takoj udarili mimo. Se še spomnite predlagane definicije slovenske glasbe, nad čemer se je zgražala celotna Slovenija in ki so jo nekateri označili celo za fašistoidno? Ali pa odločitve izdajateljev radijskih in televizijski programov, da pozovejo predsednika vlade Mira Cerarja, naj razreši neodzivno in strokovno nekompetentno ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar?

 


 

Kljub temu, da tuji mediji prek spleta in kabelskih sistemov vstopajo v slovenski prostor ter odžirajo oglaševalski denar in delovna mesta slovenskim medijskim ustvarjalcem, je profesorica matematike Julijana vso svojo energijo usmerila v glasbene kvote. Ko se je v to zakonodajno zmedo vmešal še predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić (SMC), se je tragikomedija v bistvu komaj začela. Državni zbor je sicer spremembe, kot si jih je zamislil glasbeni lobi, sprejel, a jih je moral zaradi nestrokovnih rešitev že po dveh mesecih spet spreminjati.

 

Dragan Matić se je v dveh letih prelevil v glavnega "politkomisarja" za področje medijev. FOTO: Mediaspeed

 

Zakonodajni precedens, ki mu ni para v zgodovini samostojne Slovenije! Po Matićevih besedah naj bi prvotne zakonske spremembe, ki jih je več mesecev usklajeval z glasbeniki, preveč posegale v programe javnega radia. Popravek popravka naj bi bil usklajen z RTV. Toda ... glejte zlomka: izkazalo se je, da tudi to ni res. "Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali," je nedavno za Portal PLUS v intervjuju pojasnil odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular.

 

 

Medijska zmeda se nadaljuje s Peršakom

 

Aprila letos smo vendarle dočakali odstop ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Vendar je Cerarjeva vlada po liniji najmanjšega odpora na njeno mesto posadila kar Toneta Peršaka (formalno se je tik pred tem včlanil v stranko DeSUS), ki je kot državni sekretar tako ali drugače sodeloval pri zgoraj opisani zakonodajni zmedi. S to kadrovsko potezo se je torej naša teza, da je za mir v koalicijskih vrstah tudi "strokovna" Cerarjeva ekipa pripravljena trgovati z ministrstvom za kulturo, zgolj še enkrat potrdila. In to kljub dejstvu, da predstavniki medijev že deset let čakamo na prenovo medijske zakonodaje in da se vse težje spopadamo z zaostrenimi razmerami na trgu. Ali kot bi rekla nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik: "Predsednika vlade Mira Cerarja še nisem slišala, da bi rekel kaj o medijih in medijski strategiji. Če se že govori o medijih, se govori takrat, ko je treba koga kritizirati zaradi poročanja."

 

Minister Peršak, zresnite se! Kdaj boste zainteresirani javnosti predstavili medijsko strategijo do leta 2024? FOTO: Mediaspeed

 

 

S tem pa zdrsov, ki si jih je na medijskem področju v zgolj polovici mandata privoščila Cerarjeva vlada, še ni (bilo) konec. Ko je nastopil čas za pripravo medijske strategije, iz katere naj bi izhajala celovita prenova medijske zakonodaje, se je intelektualni domet aktualne vlade oziroma direktorata za medije pokazal v pravi luči. Ne samo da je ministrstvo za kulturo kot veliki branik slovenskega jezika v javnost poslalo nelektoriran dokument - v njem je mrgolelo toliko nesmislov, da so se novinarji, uredniki, lastniki medijev, profesorji z novinarske katedre in ostali predstavniki zainteresirane javnosti lahko samo še prijeli za glavo. Saj se verjetno spomnite tistega predloga, da bi RTV depolitizirali tako, da bi ministri Cerarjeve vlade imenovali kar štiri člane (od petih) nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija?! Kdo je v strategijo vnesel takšne nesmisle in neumnosti, od katerih se je distancirala celo komisija za pomoč pri pripravi medijske strategije, ter si jih upal poslati v javnost, še vedno ni znano. Je pa znano, da je direktorat za medije nedavno zapustil ravno Klemen Kraigher Mišič, ki je veljal za tako imenovano ključno osebo pri pripravi medijske strategije.

 

 

 

 

Rdeče številke, denar odteka drugam, Cerar pa nič

 

Kje smo torej danes, ko mediji tudi zaradi zastarele in administrativno preobremenjujoče zakonodaje dihajo na škrge in izgubljajo boj za prihodke v boju s tujimi mediji, gospod Cerar? Google, Facebook, Youtube in tuji kabelski TV kanali so polni oglasov slovenskih oglaševalcev. Slovenski mediji z vedno manj sredstvi so primorani nižati plače in odpuščati. Direktorat za medije, ki bi moral nujno prenoviti medijsko zakonodajo in s tem ustvariti pogoje za medijski razvoj domačih medijev, je na polovici mandata brez direktorja s polnimi pooblastili oziroma ga vodi kar državna sekretarka Damjana Pečnik, ki prihaja iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Največja medijska hiša v državi Radiotelevizija Slovenija je prav tako brez generalnega direktorja s polnim mandatom, Televizija Slovenija pa med tem, ko se na Matićevem odboru poskuša politično pritiskati na uredništva javnega servisa, posluje z milijonskim upadom oglaševalskih prihodkov. In če bo vladi spodrsnilo tudi v postopku imenovanja (novega) direktorja agencije AKOS (ta organ pod vodstvom Franca Dolenca namreč vse bolj pritiska na domače medije z nepotrebnimi administrativnimi stroški), potem se lahko mediji – kot nam je na eni izmed javnih razprav že cinično predlagal uslužbenec direktorata za medije – samo še preselimo v tujino. Ker tam demokracijo očitno veliko bolj cenijo kot pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,088
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,729
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,259
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,035
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,656
06/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,359
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,405
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,949
09/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,125
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,105