Razkrivamo

"Etični strokovnjaki" premierja Mira Cerarja spreminajo našo medijsko krajino v puščavo, imenovano Slovenistan

Dragan Matić, Julijana Bizjak Mlakar, Klemen Kraigher Mišič so le tri imena, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovala medijsko politiko Cerarjeve vlade, za katero z vso odgovornostjo trdimo, da je za to oblast bodisi tretjerazredna tema bodisi so se medije odločili načrtno uničiti. Kajti najprej je nad razvojem medijev bedela profesorica matematike, danes pa je direktorat za medije popoldanski s.p. državne sekretarke. Zato lahko gospodu Cerarju ob inventuri "dosežkov" njegove etične vlade zastavimo zgolj eno vprašanje: Je lahko sploh še huje? 

02.10.2016 23:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   mediji   zakon o medijih   Miro Cerar   Julijana Bizjak Mlakar   Tone Peršak   Dragan Matić  

Fotomontaža Portal plus

Razmere na področju medijev potrjujejo spoznanje izpred dveh let: da namreč Cerarjeve vlade razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

Če bi bil zadnji dve leti na oblasti kdo drug, bi se že zdavnaj zgodil upor, pisale bi se dramatične novinarske peticije in skupini 571 časnikarjev bi se pridružilo še 572 solidarnih kolegov in kolegic, ki bi skupaj prosili demokratično evropsko javnost, naj vendar prisluhne njihovemu apelu. Ključno bi bilo sporočilo, da vlada ni sposobna omogočati normalnega, demokratičnega in pluralnega razvoja medijev v državi. In če to fiktivno situacijo apliciramo na aktualne razmere v Sloveniji, se naslednji stavek glasi identično, le da v njem nastopa Miro Cerar: vlada Mira Cerarja ni sposobna omogočati razvoja medijev v državi. Koalicijska ekipa, ki se pod vodstvom SMC vselej sklicuje na lastno strokovnost, moralnost in etičnost, je namreč svoj odnos do resorja, pod katerega spadajo tudi mediji, razkrila takoj po prevzemu oblasti: ti ljudje so ministrstvo za kulturo dejansko razumeli zgolj kot del plena in sredstvo za trgovanje s preostalimi resorji. Področje kulture je postalo poligon za računice, kako do najboljših in finančno najbolj stabilnih položajev v državni upravi. Zato tudi nad odločitvijo, da bo vodenje kulturnega ministrstva prevzela Julijana Bizjak Mlakar iz kvote upokojenske stranke, ni bil nihče presenečen. Profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. Niti kakšnega večjega negodovanja ni bilo slišati ob tem, kaj šele protestov naših ljubih kulturnikov. Je pa bilo zato očitno nekaj: Cerarjeva vlada nam je dala jasno vedeti, da jo razvoj kulturne, s tem pa tudi medijske panoge v Sloveniji prav nič ne zanima.

 

Julijana Bizjak Mlakar, profesorica matematike, pooblaščena aktuarka in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, je v Cerarjevi vladi postala ministrica za kulturo. FOTO: Mediaspeed

Po prevzemu oblasti je Cerarjeva vlada oziroma v njenem imenu nova kulturna ministrica Bizjak Mlakarjeva nemudoma razrešila novinarko Ženjo Leiler Kos s položaja generalne direktorice direktorata za medije in na njeno mesto postavila Natašo Bučar, ki je pred tem delovala predvsem na področju filmske umetnosti. Gospo Bučar je nato  z vladnim pojasnilom, da "izkazuje tako izkušnje na področju medijev kot tudi dolgoletne vodstvene izkušnje", zamenjal Klemen Kraigher Mišič, ki je v novinarski skupnosti sicer veljal za relativno neznano ime, je pa prijeteljeval z nekdanjim novinarskim kolegom na nacionalki Gregorjem Jagodicem, zaupnikom premierja Cerarja v času predvolilne kampanje in po volitvah nekaj časa članom njegovega kabineta. Do prve afere, ki bi razburila predstavnike medijev, zaradi tega ni bilo treba čakati (pre)dolgo. Namesto da bi se na kulturnem ministrstvu takoj lotili celovite prenove zastarele medijske zakonodaje, za kar se že vrsto let zavzemajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), so začeli najprej in več kot očitno po navodilih glasbenega lobija spreminjati kvotni sistem. In takoj udarili mimo. Se še spomnite predlagane definicije slovenske glasbe, nad čemer se je zgražala celotna Slovenija in ki so jo nekateri označili celo za fašistoidno? Ali pa odločitve izdajateljev radijskih in televizijski programov, da pozovejo predsednika vlade Mira Cerarja, naj razreši neodzivno in strokovno nekompetentno ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar?

 


 

Kljub temu, da tuji mediji prek spleta in kabelskih sistemov vstopajo v slovenski prostor ter odžirajo oglaševalski denar in delovna mesta slovenskim medijskim ustvarjalcem, je profesorica matematike Julijana vso svojo energijo usmerila v glasbene kvote. Ko se je v to zakonodajno zmedo vmešal še predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić (SMC), se je tragikomedija v bistvu komaj začela. Državni zbor je sicer spremembe, kot si jih je zamislil glasbeni lobi, sprejel, a jih je moral zaradi nestrokovnih rešitev že po dveh mesecih spet spreminjati.

 

Dragan Matić se je v dveh letih prelevil v glavnega "politkomisarja" za področje medijev. FOTO: Mediaspeed

 

Zakonodajni precedens, ki mu ni para v zgodovini samostojne Slovenije! Po Matićevih besedah naj bi prvotne zakonske spremembe, ki jih je več mesecev usklajeval z glasbeniki, preveč posegale v programe javnega radia. Popravek popravka naj bi bil usklajen z RTV. Toda ... glejte zlomka: izkazalo se je, da tudi to ni res. "Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali," je nedavno za Portal PLUS v intervjuju pojasnil odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular.

 

 

Medijska zmeda se nadaljuje s Peršakom

 

Aprila letos smo vendarle dočakali odstop ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Vendar je Cerarjeva vlada po liniji najmanjšega odpora na njeno mesto posadila kar Toneta Peršaka (formalno se je tik pred tem včlanil v stranko DeSUS), ki je kot državni sekretar tako ali drugače sodeloval pri zgoraj opisani zakonodajni zmedi. S to kadrovsko potezo se je torej naša teza, da je za mir v koalicijskih vrstah tudi "strokovna" Cerarjeva ekipa pripravljena trgovati z ministrstvom za kulturo, zgolj še enkrat potrdila. In to kljub dejstvu, da predstavniki medijev že deset let čakamo na prenovo medijske zakonodaje in da se vse težje spopadamo z zaostrenimi razmerami na trgu. Ali kot bi rekla nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik: "Predsednika vlade Mira Cerarja še nisem slišala, da bi rekel kaj o medijih in medijski strategiji. Če se že govori o medijih, se govori takrat, ko je treba koga kritizirati zaradi poročanja."

 

Minister Peršak, zresnite se! Kdaj boste zainteresirani javnosti predstavili medijsko strategijo do leta 2024? FOTO: Mediaspeed

 

 

S tem pa zdrsov, ki si jih je na medijskem področju v zgolj polovici mandata privoščila Cerarjeva vlada, še ni (bilo) konec. Ko je nastopil čas za pripravo medijske strategije, iz katere naj bi izhajala celovita prenova medijske zakonodaje, se je intelektualni domet aktualne vlade oziroma direktorata za medije pokazal v pravi luči. Ne samo da je ministrstvo za kulturo kot veliki branik slovenskega jezika v javnost poslalo nelektoriran dokument - v njem je mrgolelo toliko nesmislov, da so se novinarji, uredniki, lastniki medijev, profesorji z novinarske katedre in ostali predstavniki zainteresirane javnosti lahko samo še prijeli za glavo. Saj se verjetno spomnite tistega predloga, da bi RTV depolitizirali tako, da bi ministri Cerarjeve vlade imenovali kar štiri člane (od petih) nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija?! Kdo je v strategijo vnesel takšne nesmisle in neumnosti, od katerih se je distancirala celo komisija za pomoč pri pripravi medijske strategije, ter si jih upal poslati v javnost, še vedno ni znano. Je pa znano, da je direktorat za medije nedavno zapustil ravno Klemen Kraigher Mišič, ki je veljal za tako imenovano ključno osebo pri pripravi medijske strategije.

 

 

 

 

Rdeče številke, denar odteka drugam, Cerar pa nič

 

Kje smo torej danes, ko mediji tudi zaradi zastarele in administrativno preobremenjujoče zakonodaje dihajo na škrge in izgubljajo boj za prihodke v boju s tujimi mediji, gospod Cerar? Google, Facebook, Youtube in tuji kabelski TV kanali so polni oglasov slovenskih oglaševalcev. Slovenski mediji z vedno manj sredstvi so primorani nižati plače in odpuščati. Direktorat za medije, ki bi moral nujno prenoviti medijsko zakonodajo in s tem ustvariti pogoje za medijski razvoj domačih medijev, je na polovici mandata brez direktorja s polnimi pooblastili oziroma ga vodi kar državna sekretarka Damjana Pečnik, ki prihaja iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Največja medijska hiša v državi Radiotelevizija Slovenija je prav tako brez generalnega direktorja s polnim mandatom, Televizija Slovenija pa med tem, ko se na Matićevem odboru poskuša politično pritiskati na uredništva javnega servisa, posluje z milijonskim upadom oglaševalskih prihodkov. In če bo vladi spodrsnilo tudi v postopku imenovanja (novega) direktorja agencije AKOS (ta organ pod vodstvom Franca Dolenca namreč vse bolj pritiska na domače medije z nepotrebnimi administrativnimi stroški), potem se lahko mediji – kot nam je na eni izmed javnih razprav že cinično predlagal uslužbenec direktorata za medije – samo še preselimo v tujino. Ker tam demokracijo očitno veliko bolj cenijo kot pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.258
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.406
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017