Komentar

Zahodna opera je mrtva, vzhodna pa slavi Nixona na Kitajskem

Kun opera je sinteza drame, petja, plesa, poezije, sestavljena iz glasbenih točk, ki imajo svoj izvor v še starješih oblikah kitajskih gledaliških predstav kot so mim, farsa ali akrobatika. Odplesana je s strogimi pravili, ki se jih izvajalci in izvajalke leta učijo pri mojstrih plesa. Gibalne poteze izvajajo ritmično usklajeno s tolkali in piščali.

09.10.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Richard Nixon   Mao   opera   Verdi   Nabucco   kabuki   pekinška opera   Vitanje   Ksevt   Žhou Enlaj

"Smrt je samo manifestacija človekove nezrelosti, pomanjkanja neodvisnosti, samozaupanja, kakor tudi neobčutljivosti za vzajemno pomoč. Zato moramo politiko dokončno zamenjati s fiziko."

Ključ za razumevanje današnjega komentarja je v slovenski kulturi skoraj neznana opera skladatelja Johna Adamsa z naslovom Nixon na Kitajskem. Ta teden sem doživel nadvse očarljivo situacijo v Vitanju, v Ksevtu, med snemanjem dokumentarca za kitajsko televizijo o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. Povezava med kitajsko Kun opero in kozmistično opero Zvezdno mesto je bila na snemanju tako dobesedna, da bolj ne bi mogla biti. Tako zjeban od absolutnega in očaran od opernega jaz, levi anarhist, nisem bil že dolgo. V soboto, ko sem se vračal iz Moskve, mi je dolgoletni prijatelj Miran Mohar na poletu potrdil nakaj, kar že dolgo vem: "S kozmistično filozofijo ste skrajni levičarji, anarhisti, dobili pravico do souporabe metafizke!" Prav imaš Miran, vstopili smo v anarhokozmizem!

 

Snemanje v Ksevtu je potekalo v ponedeljek, 3. oktobra 2016. Snemalni leteči dron je bil nad menoj, pevka vzhodne opere je bila pred menoj. Vse ostalo v kometarju je moj preplet dveh možnih konceptov posmrtnega življenja zahodne opere. Opere kot velikega, največjega, najpopolnejšega umetniškega dela! V prejšnjem stoletju je gledališka umetnost hotela zahodno opero na eni strani oživeti, na drugi strani pa jo obnoviti. V XXI. stoletju pa institucionalna analiza zahodne opere pušča ob strani vse bistveno, kar tvori opero. Ključna za razumevanje zahodne opere je ideja operne avtonomije kot združene umetnine, ki se je emancipirala šele takrat, ko je opero zapustila oblast. Dobesedeno, emancipirala se je lahko, ko je kraljevska loža ostala prazna.

 

Vsi avantgardisti, vključno z Wagnerjem, so izhajali iz obnove "velikega dela" skozi "celostno umetnino". Moj komentar bo potekal v dveh smereh:

 

a.) v smeri umetniško-emancipatorne logike, ko nas tradicija vzhodne in zahodne opere pospeši do tistih razsežnosti, da njena proizvodnja sama postane avantgardna tehnologija (Gordon Craig, Adolphe Appia). Opera postane kozmistična komunikacijska naprava.

 

b.) v smeri razprave o ideologiji v operi, kot se je to prelomilo v primeru opere Nixon na Kitajskem, ko je opera postala nosilec neoliberalnega, kapitalističnega posmrtnega življenja. V Adamsovi operi gledamo dva ideološka svetova v enem svetu, v svetu opere.

 

Vstopimo v oba možna komentarja o operi in o njenem posmrtnem življenju:

 

a.) beseda tradicija ne pomeni: "Mati igra harfo v nebesih!" Tradicija pomeni neposredno pospeševanje znanja in zavesti planetarne skupnosti. To je tista zavest, ki izhaja iz izročila, iz ponavljanja tistega, kar se je že zdavnaj ustalilo v življenju skupnosti. Ponavljanja tistega, kar nam je bilo izročeno v negovanje, v premišljevanje. Obstajajo oblike skozi katere lahko premišljujemo svojo vpetost v kozmično celoto. Opera preprosto ni mogla nastati v času jamske umetnosti, opera je lahko nastala šele z višjimi razvojnimi intervali, nastala je z razvojem mnogoterih umetniških praks, ki jih je skupaj združila v novo celoto. Svoj vrhunec je doživela v dobi absolutistizma, v dobi kraljevskih formatov. Svojo smrt pa je doživela z Verdijevim Nabuccom leta 1842, z zborom sužnjev oziroma z zborom industrijskih delavcev oziroma, še bolj natančno povedano, s smrtjo Giuseppeja Verdija, 27. januarja, leta 1901, v Milanu. Zahodna opera kot žanr je umrla na pragu XX. stoletja. Njeno osrednjo ideološko fukcijo sta v XX. stoletju prevzela modernistični film in kasneje postmodernistična TV.

 

Digresija: Opera obstaja med drugim tudi zato, da se ruralni vzorci dokončno sprijaznijo s tem, da so se med tem, ko sedijo na operni predstavi, prisiljeni podrediti univerzalnemu času mesta. Konec digresije.

 

 

Že kot otrok sem se srečal z najbolj očarljivimi oblikami gledališke umetnosti. Seveda je bila med najpomembnejšimi poleg lutkovnega gledališča opera. Nekatere umetniške oblike vsebujejo do popolnosti hipnotičen vpliv na človeško. Takšna zvrst je zagotovo tudi opera. Nikoli ne bom pozabil veličastja, ko sem prvič vstopil v operno hišo Ivana plemenitega Zajca na Reki. Nikoli ne bom pozabil reške gledališke freske in njene mitsko-kulturne panorame okrog lestneca, za katero sem kasneje izvedel, da jo je naslikal dunajski simbolist Gustav Klimt. Že kot mlajši mladostnik sem se srečal z najbolj očarljivimi oblikami gledališke umetnosti, ki so me prevzele z gledališkim izročilom daljnega vzhoda kot so kitajska pekinška in Kun opera ter japonski No in Kabuki teater. Nikoli ne bom pozabil obrednega občutja, ko sva v Nancyu na popoldanski predstavi s pokojnim dramaturgom Markom Slodnjakom poslušala in gledala Kun opero. Potem pa desetletja kasneje v skoraj identični čustveni razgretosti stojim v kadru, skupaj z največjo kitajsko zvezdo Kun opere, Kong Aiping, medtem ko izvaja identično operno melodijo in koreografijo. Njena opojna, presvetljena melodija, njena gibalna masa, ki izhaja tudi iz njenega kostuma, zlasti rokavov, ki jih je uporablja kot da so živ del telesa. Neverjetno koliko kozmične miline je v rokah operne pevke Kong. Stojim in ne morem verjeti, sredi Ksevta, sredi Vitanja, padam v groplan stoletno koreografijo, ki je točno, ampak točno takšna, kot je bila pred štirimi stoletji.

 

Kun opera je sinteza drame, petja, plesa, poezije, sestavljena iz glasbenih točk, ki imajo svoj izvor v še starješih oblikah kitajskih gledaliških predstav kot so mim, farsa ali akrobatika. Odplesana je s strogimi pravili, ki se jih izvajalci in izvajalke leta učijo pri mojstrih plesa. Gibalne poteze izvajajo ritmično usklajeno s tolkali in piščali. Med tem, ko je Kong Aiping ritmizirala svoj gledališki obred, sem se sam prepuščal iracionalnemu doživljanju zahodno-vzhodne operne umetnosti. Operne nadmarionete!

 

Velika spretnost, s katero je Kong manipulirala svoje rokave, je povečevala dinamiko njnega plesa. Tako je bilo tudi pred štiristo leti. V eni gesti njene roke ali v spustu njenega rokava sem videl skoraj toliko kot v Shakespearjevem dramskem monologu. Gibanje izraža zapleten jezik zakodiranih kretenj. To je tisto, kar se prenese v XX. stoletju v skelet avantgardne biomehanske gledališke geste. Hipnotična moč vzhodno operne gledališke oblike me je že zdavnaj v preteklosti povezala z metodo "antipsihološkega" modela historične gledališke avantgarde in gledališke neoavantgarde. Povezala me je z gledališkimi napori sovjetskega umetnika Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, povezala me je z njegovim odnosom do vzhodne opere. Povezala me je za trenutek tudi z Robertom Willsonom z njegovim ironičnim obredjem v dialogu s Kabuki in No teatrom.

 

Menim, da sem v današnjem komentarju prvič zapisal besedo "antipsihološko" v zvezi z umetnostjo. Menim, da beseda "antipsihološko" močno določa vse umetniške avantgardne poteze. Avantgardisti nikoli ne delujemo znotraj psihološko motiviranega generiranja. XX. stoletje se začne z uporom umetnikov z Wagnerjeve pozicije XIX stoletja: "Popolnost umetnine dosežemo samo, če se so vse umetnosti združene v njej v svoji najpopolnješi obliki." Točno to motivacijo najdejo gledališki avnatgardisti v vzhodni operi.

 

 

b.) Preden vstopimo v razpravo o ideologiji v operi, kot jo vidimo v operni strukturi Nixon na Kitajskem, vas prosim, da si opero najprej ogledate. Po ogledu pa vam bo postalo več kot jasno, zakaj danes gledamo na Kitajskem dva ideološka svetova v enem! Ali ste kdaj prebrali priimek Nixon zadenjsko? Noxin! "Smrt je samo manifestacija človekove nezrelosti, pomanjkanja neodvisnosti, samozaupanja, kakor tudi neobčutljivosti za vzajemno pomoč. Zato moramo politiko dokončno zamenjati s fiziko."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
18
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,251
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,993
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,442
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,360
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,271
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,672
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,097
10/
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 932