Razkrivamo

Marko Kolbl iz Europlakata je Jankoviću prikril okoli 20 milijonov prihodkov in oškodoval mestni proračun za 6 milijonov!

Bilance in pogodbe, povezane z družbo Europlakat d.o.o., kažejo, da je gospodarska družba pod vodstvom Marka Kolbla prikrila okoli 20 milijonov evrov prihodkov, ki jih je v 10 letih ustvarila na račun koncesije svetlobnih vitrin v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana je bila tako prikrajšana za 30 odstotkov dobička oziroma za kar okoli 6 milijonov evrov. Za to naj bi vedel podžupan Aleš Čerin ...

11.10.2016 21:15
Piše: Boris Meglič
Ključne besede:   Europlakat   Marko Kolbl   MOL   Aleš Čerin   Svetlobne vitrine   oglaševanje   Zoran Janković

Fotografiji: Mediaspeed

Po naših ugotovitvah je več kot očitno, da prihaja do namernega prikrivanja prihodkov. Ocenjujemo tudi, da je bil mestni proračun doslej oškodovan za več milijonov evrov. Tudi če smo se zmotili za 50%, manjkajo še vedno trije milijoni. Malverzacija se dogaja praktično na očeh vseh, saj bi lahko vsakdo že iz bilanc podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjim oglaševanjem, ugotovil, da nekaj ni v redu.

Europlakat, ki ga vodi eden najbogatejših Mariborčanov Marko Kolbl, je leta 2004 sklenil z Mestno občino Ljubljana (MOL) pogodbo, na osnovi katere se je zavezal postaviti avtobusne nadstrešnice in jih vzdrževati v zameno za oglasne površine CITY light (svetlobne vitrine). Pogodba določa, da mora Europlakat vsako leto nakazati 30% dobička, ki ga ustvari iz naslova svetlobnih vitrih, na račun občine Ljubljana, občini pa mora nameniti tudi 5% oglasnega prostora. Za ta namen je Europlakat ustanovil družbo Svetlobne vitrine. Toda dokumenti in izračuni kažejo, da je bilo občini nakazano le okoli 3% dobička, ki se je ustvaril s prodajo oglasnega prostora svetlobnih vitrin (CITY light). Pri izračunu smo si pomagali s ceniki, popusti in javno objavljenimi bilancami obeh podjetij. V nadaljevanju razkrivamo, kako je podjetni Mariborčan kot solastnik in direktor družbe Europlakat prikril 20 milijonov evrov prihodkov in tako po naši oceni oškodoval proračun Ljubljančanov za okoli 6 milijonov evrov.

Po izračunih - upoštevajoč uradne cenike in popuste - bi morala imeti družba Svetlobne vitrine d.o.o. okoli 3,5 milijonov evrov prihodka letno. Po podatkih javne evidence AJPES pa je prikazanih povprečno 1,4 milijona (povprečje zadnjih 10 let). Občutno razliko iz naslova prihodkov smo ugotovili na naslednji način:

  • Število površin svetlobnih vitrin v Ljubljani: 900

  • Povprečna cena za najem 180 površin na teden po ceniku Europlakat: 13.000 €

  • Skupaj povprečna cena za najem 900 površin na teden (6x180): 78.000 €

  • Povprečna cena za najem 900 površin na leto (52 tednov): 4.056.000 €

  • Minus 5% prostora, ki pripada občini: 4.056.000 € - 202.800 € = 3.853.200,00 €

Upoštevajoč izredno veliko povpraševanje po svetlobnih vitrinah, popuste in sistem nadomestila, na katerega se ne obračuna popust (o tem malce kasneje), bi moralo biti v bilanci 3,5 milijonov evrov prihodkov letno. Ker pa je prikazanih le 1,4 milijona, to pomeni, da manjka od 1,8 do 2,1 milijona prikazanih prihodkov (odvisno od popustov). Po naši oceni se prikrivanje prihodkov izvaja najmanj 10 let, zato ocenjujemo, da je bilo ljubljanski občini prikritih okoli 20 milijonov evrov prihodkov. Pri tem poudarjamo, da smo tudi sami poskušali dobiti uradno ponudbo za svetlobne vitrine in pri tem ugotovili, da je praktično nemogoče dobiti več kot 10% popusta. V našem izračunu pa smo sicer upoštevali povprečni 15% popust.

V Ljubljani družba Europlakat upravlja 900 svetlobnih vitrin.

 

S kanaliziranjem plačil preko družbe Europlakat prikrita 2 milijona dobička letno
 

Družba Svetlobne vitrine d.o.o. je od leta 2009 dalje vsako leto prikazovala minimalni dobiček. Zanimivo je, da ima družba Svetlobne vitrine 12 zaposlenih, kar je le polovico manj kot Europlakat, čeprav ima družba Svetlobne vitrine desetkrat manjše prihodke od družbe Europlakat in prav toliko manj oglasnih površin. Europlakat ima plakate po vsej Sloveniji, Svetlobne vitrine pa samo v Ljubljani. Po mnenju poznavalcev so bili zato zagotovo vsi stroški, povezani z vzdrževanjem avtobusnih nadstrešnic in oglaševanjem na svetlobnih vitrinah v Ljubljani, preneseni na podjetje Svetlobne vitrine d.o.o. Ker je družba Svetlobne vitrine poslovala z dobičkom, bi torej vsak dodatni evro prihodka pomenil tudi dodatni dobiček. S tem, ko so bili prikazani za 2,1 milijona evrov nižji prihodki, se je družba Svetlobne vitrine (posredno pa Europlakat) izognila plačilu 630.000 evrov letno v proračun Mestne občine Ljubljana. Ocenjujemo, da je bil proračun župana Zorana Jankovića na ta način v desetih letih oškodovan za najmanj 6 milijonov evrov.


Prikaz sheme transakcij, s pomočjo katerih je bil oškodovan proračun MOL.


Leta 2009 Europlakat skoraj podvojil dobiček, Svetlobne vitrine izgubile 95% dobička

Pri pregledu poslovanja najdemo prvo večjo sumljivo prelomnico, ki se je zgodila leta 2009. Medtem ko je dobiček družbe Europlakat leta 2009 v primerjavi s preteklim letom zrasel za skoraj 100%, je dobiček družbe Svetlobne vitrine padel za neverjetnih 95%

 


Padec dobička v podjetju, ki mora 30% dobička nakazati Mestni občini Ljubljana, je toliko bolj sumljiv, ker ima podjetje Svetlobne vitrine na območju Ljubljane tako rekoč 100% monopol. Družba Europlakat, ki ima kot nacionalni ponudnik konkurenco, pa je v istem obdobju povečala dobiček. Zanimiv je tudi podatek, da ima družba Europlakat leta 2015 še vedno 70% dobička, ki ga je imela leta 2008, Svetlobne vitrine pa samo 22%. Ravno tako je zelo neobičajno, da je dobiček družbe Svetlobne vitrine na vrhuncu konjunkture leta 2008 predstavljal 40% dobička družbe Europlakat, leta 2015 pa samo še 13%.

Kako je torej mogoče, da se je poslovanje družbe, ki ima monopol na zunanjem oglaševanju v najbogatejšem slovenskem mestu, tako poslabšalo? Dobiček je rastel do leta 2008 in potem se ni več popravil. Kam je šel denar?

 

LETO

Čisti dobiček

Prihodki od prodaje

2015

118.667,00 €

                               1.417.831,00 €

2014

78.592,00 €

                               1.344.759,00 €

2013

22.854,00 €

1.277.901,00 €

2012

93.657,00 €

1.423.281,00 €

2011

22.115,00 €

1.242.849,00 €

2010

116.795,00 €

1.321.510,00 €

2009

25.787,00 €

1.145.151,00 €

2008

535.653,00 €

1.910.695,00 €

2007

410.869,00 €

1.810.755,00 €

2006

182.687,00 €

1.489.484,00 €

2005

71.524,00 €

521.820,00 €

Skupaj

1.679.200 €

14.906.036 €

Neobičajno nizki prihodki in dobiček družbe Svetlobne vitrine po letu 2008 (Vir: Ajpes)

V desetih letih je bilo torej v družbi Svetlobne vitrine prikazanih 1.679.200 evrov dobička. Od tega pripada po pogodbi občini Ljubljana 30%. Torej je v 11 letih MOL prejel 30% od 1.679.200 evrov dobička oziroma 503.760 evrov.

Mestna občina je torej po naših izračunih v enajstih letih dobila toliko, kot bi morala v enem letu. 

 

Milijardna tolarska investicija, "največji posel v zgodovini zunanjega oglaševanja"

Investicija v projekt avtobusnih nadstrešnic je bila leta 2004 vredna 1 milijardo tolarjev oziroma 4.172.926 evrov. Projekt je v 10 letih ustvaril 1.679.200 evrov dobička. Če odštejemo 30% dobička, izplačanega MOL, ostane investitorju 1.175.440 evrov. Če investiciji prištejemo še obresti 4% na leto, je strošek investicije na današnji dan 6.424.0276 evrov. Investitor si je torej v desetih letih povrnil manj kot 20% investicije. To pa je zelo neobičajno. Poleg tega pa je sam lastnik in direktor družbe Europlakat Marko Kolbl izjavil, da so svetlobne vitrine "največji posel v zgodovini zunanjega oglaševanja" (Reporter, 7. februar 2011, stran 2). Torej, čeprav je šlo za največji posel, se v desetletju ni povrnila niti petina investicije?! Kako je mogoče, da nekdo vloži milijardo tolarjev v projekt zato, da se mu v desetih letih povrne samo 20%? Zakaj tako donosen posel ne ustvarja dobička?

Z milijardno investicijo, ki je v desetih letih povrnila le petino vloženega denarja, je nekaj narobe.

 

Računsko sodišče: nepravilno prikazovanje poslovnega rezultata v letu 2004 in 2005

Da je (predvsem za ljubljansko mestno občino) s tem "sanjskim poslom" poslovneža Marka Kolbla nekaj narobe, je v svojem revizijskem poročilu za leto 2004 in 2005 opozorilo že Računsko sodišče; zapisalo je, da se "ustvarjeni poslovni rezultat bistveno razlikuje od predračunskega izkaza iz ponudbe izvajalca". Računsko sodišče nadalje opozarja, da občina v letu 2004 ni prejela nakazil (30% dobička), čeprav je bilo to predvideno v ponudbi, na osnovi katere je bil Europlakat izbran. Po domače povedano to pomeni, da je Europlakat obljubil izplačilo dobička, na katerega je potem, ko je dobil posel, preprosto pozabil, ljubljanski župan Janković pa o tem bodisi ne ve ničesar bodisi ve, pa ga to sploh ne moti.

Iz poročila računskega sodišča torej izhaja, da je družba Europlakat pod vodstvom Marka Kolbla že leta 2004 in 2005 prikazovala drugačne poslovne rezultate, kot so bili obljubljeni. Navedeno lahko kaže na namen družbe Europlakat, da izigra dogovor z MOL. Vsi nadaljnji poslovni rezultati po letu 2008 so po naši oceni zato močno prirejeni, in sicer z namenom, da se Europlakat izogne plačilu 30% dobička v mestni proračun. Najbolj zanimivo pa je to, da je računsko sodišče že takrat opozorilo na to, da občina ni oporekala poslovnim rezultatom, ki so bili v neskladju z dano ponudbo.

Izsek revizijskega poročila Računskega sodišča za leto 2004 in 2005.

 

Kdo ščiti Marka Kolbla?

Če torej povzamemo vse pridobljene podatke, ugotovimo, da:

  • po ceniku s popusti bi morala imeti družba Svetlobne vitrine 3,5 miljone evrov prihodka, a ga prikazuje samo 1,4;

  • je za leto 2015 prikazanih 188.000 evrov dobička, čeprav bi ga moralo biti po naši oceni najmanj 2,1 milijona;

  • če upoštevamo bilance Svetlobnih vitrin, pomeni, da bi moral biti povprečni popust pri oglaševanju 65%, toda družba Europlakat ne daje več kot 15% popusta (tudi sami smo že zaprosili za ponudbo);

  • investicija je bila vredna 1 milijardo tolarjev oziroma 4,1 milijona evrov, investitor pa je dobil uradno povrnjenih v 11 letih samo 1,1 milijona oziroma 20%;

  • dobiček družbe, ki bi morala 30% dobička nakazovati MOL, je glede na primerljive družbe v branži neobičajno nizek. Enako so neobičajno nizki prihodki.

  • Računsko sodišče je že v reviziji 2004 in 2005 opozorilo na izigravanje obljub, danih v ponudbi, in na izredno pasivnost občine Ljubljana, ki je to dopuščala.

Po naših ugotovitvah je več kot očitno, da prihaja do namernega prikrivanja prihodkov. Ocenjujemo tudi, da je bil mestni proračun doslej oškodovan za več milijonov evrov. Tudi če smo se zmotili za 50%, manjkajo še vedno trije milijoni. Malverzacija se dogaja praktično na očeh vseh, saj bi lahko vsakdo že iz bilanc podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjim oglaševanjem, ugotovil, da nekaj ni v redu.

Marko Kolbl in Aleš Čerin v prijateljski atmosferi.


In kdo ščiti Marka Kolbla, direktorja družbe Europlakat? Po naših informacijah ima Marko Kolbl zaveznike v skoraj vseh političnih strankah v Sloveniji na račun dobropisov in storno računov, ki so jih politične stranke deležne pri naročanju svojih volilnih kampanj pri družbi Europlakat. Iz zanesljivih virov smo tudi izvedeli, da naj bi zato, da nihče ne preverja poslovanja Svetlobnih vitrin v Mestni občina Ljubljana, (po)skrbel Jankovićev dolgoletni podžupan Aleš Čerin.

Ali Zoran Jankovič ve za posel, ki je najlepše mesto na svetu oškodoval za več milijonov evrov? Če ni vedel, ve sedaj.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,369
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,253
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,923
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,349
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,205
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 921
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 827