Komentar

Kako naprej, 1. del: Slovenska kriza legitimnosti (upravičenosti)

Objavljamo prvega od treh esejev izpod peresa našega komentatorja Dimitrija Rupla, v katerem se ukvarja z vprašanjem legitimnosti v sedanji slovenski državi in družbi. Razmislek prihaja pred skorajšnjo 25-letnico slovenske ustave, predvsem pa izhaja iz spoznanja, da so "po letu 1990 štiri petine vodilnih funkcij v Sloveniji prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjim režimom in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji." Prav ta specifika slovenske tranzicijske demokracije najbolj neposredno odpira vprašanje legitimnosti, katere pomanjkanje v Sloveniji, kot pravi Rupel, postaja "merljivo in očitno".

14.10.2016 19:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   1990   partija   Demos   Janez Drnovšek   vlada   EU

Foto: Dejan Steinbuch

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati... Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

Znameniti nemški filozof Jürgen Habermas je leta 1973 objavil knjigo o težavah pri legitimizaciji, tj. upravičevanju poznega kapitalizma (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus). Nekaj težav z upravičevanjem kapitalizma (?), čeprav drugačnih od tistih, ki jih je imel v mislih Habermas, smo imeli takrat tudi v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Kot je znano, so partijski tovariši leto pred tem obtožili Staneta Kavčiča, da se neupravičeno spogleduje s kapitalizmom, dve leti po tem pa so iz ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izključili četverico kritičnih intelektualcev, katerim so (pa ne le njim) očitali zahodnjaštvo, amerikanizem itn. Kavčiča so nato odstavili, in vsa sedemdeseta leta pa še potem upravičevali socializem, ki je doživel nekaj težav ob koncu osemdesetih let in se uradno poslovil od Slovenije ob koncu hladne vojne, ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze oz. ko je Slovenija postala samostojna država. Po volitvah leta 1990 naj bi Slovenija prešla iz diktature v demokracijo in iz socializma v kapitalizem. Zgodil se je prehod z napakami: volitve, na katerih je Demos dosegel pičlo večino, niso bile popolnoma demokratične, ker mu (novim strankam) ni bilo mogoče vstopiti v podjetja, kjer so volili v Zbor združenega dela; komunisti so imeli izkušnje, omrežja in sredstva, s katerimi so si zagotovili dober rezultat na volitvah, predvsem predsedniških, na katerih je zmagal bivši partijski šef; na čas po prvih volitvah pa je čakala tudi zakonodaja, ki naj bi uredila privatizacijo. Demos je poleg politične in gospodarske osvoboditve načrtoval tudi ustanovitev neodvisne države, ki je predpostavljala množičen/vsenarodni odpor zoper jugoslovansko birokracijo in vojsko. Zato je mirno (naivno?) prenesel kohabitacijo s komunističnim predsednikom in sožitje s komunisti. To je de facto pomenilo legitimizacijo komunistične politike in njenih nosilcev, ki so sprva previdno, nato pa vse drzneje delovali pod različnimi imeni in v vseh mogočih strukturah.

 

80% časa po letu 1990 so najvidnejše (najbolj odločilne, najbolj donosne) funkcije v Sloveniji (predsedstvo države, vlade, komisarski položaj v EU, vodenje državnih podjetij, predvsem bank) prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjo komunistično partijo in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji. Teh položajev niso prevzemali na silo, ampak zakonito in celo legitimno/upravičeno z izkoriščanjem demokratičnih mehanizmov, ki so jih leta 1990 in 1991 oz. 2004 uvedli njihovi nasprotniki. Legitimnost oz. upravičenost takšnih razmer izvira iz začetka države, ko nove politične sile starim silam - mentalno poškodovanim zaradi sodelovanja s komunističnim režimom in celo s tajno policijo - niso odvzele legitimnosti, ampak so z njimi zaradi  prvotne zadržanosti mednarodne skupnosti in zaradi občutljivosti procesa osamosvajanja sodelovale.

 

Slovenski sistem je v začetku deloval relativno uspešno, pozneje pa vse slabše, predvsem po odhodu Janeza Drnovška (2002); kritično drsenje pa se je začelo po porazu Janševe koalicije leta 2008. Takrat je bil slovenski BDP na ravni 91% evropskega povprečja! Naslednje vlade in druge odločilne strukture niso bile več sposobne premagovati pomanjkljive legitimnosti/upravičenosti z nagradami, ki uravnavajo skladnost s sistemom. Kot pravi Habermas, "se kriza legitimnosti pojavi, čim zahteve po takšnih nagradah naraščajo hitreje kot dosegljiva količina vrednosti, ali ko zrastejo pričakovanja, ki jih s takšnimi nagradami ni mogoče zadovoljiti." Aktualna oblast se trudi premagovati krizo legitimnosti z zmanjševanjem in zaviranjem pričakovanj. Nekaj časa je bilo videti, kot da so slovenski problemi skupni vsem evropskim ali vsaj bivšim komunističnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti postaja merljivo in očitno. Hvalimo Boga, da je Slovenija članica EU in da imamo evro.

 

Kar zadeva legitimnost aktualne oblasti, je politična razprava v Sloveniji negotova in slabotna. Nekaj časa je bilo pridobivanje politične legitimnosti podprto  z dobrimi  športnimi rezultati smučarjev in skakalcev. Nato je nastopila kandidatura Danila Türka, ki je pač le povečala legitimizacijsko praznino. Namesto da bi legitimnost slovenskih plač in pokojnin ugotavljali s primerjanjem plač in pokojnin v Avstriji ali Italiji, je razprava o njih tehnična in drobnjakarska. Slovensko zdravstvo in čakalne dobe bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali italijanskim. Slovenska kultura bo legitimna, ko ministrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slovenskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje (zaradi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednih državah. Slovenska železniška in cestna infrastruktura (beri: drugi tir med Divačo in Koprom) bosta legitimni, ko bosta primerljivi z razmerami v Avstriji in Italiji. Legitimnost javnih kritik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali drugod v Srednji Evropi. Najgloblji propad legitimnosti slovenskih oblasti je povezan z obubožanjem slovenske vojske. Najbrž ni naključje, da je takšen polom doletel sistem, ki je leta 1991 zagotovil legitimnost slovenske države. Najbrž ni naključje, da je njegovo razoroževanje povezano z malomarnostjo v začetku osamosvajanja in da je doseglo vrhunec s pravosodno farso Patria.

 

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati. Nobenega razloga ni za gospodarski prepad med Slovenijo in, denimo, Avstrijo - razen pomanjkljivo izurjenih ali celo korumpiranih voditeljev, ki so povezani v omrežja slabotne legitimnosti. Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
4
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
2
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,984
03/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,443
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,468
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,931
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,753
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,347
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 683
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,092