Komentar

Kako naprej, 1. del: Slovenska kriza legitimnosti (upravičenosti)

Objavljamo prvega od treh esejev izpod peresa našega komentatorja Dimitrija Rupla, v katerem se ukvarja z vprašanjem legitimnosti v sedanji slovenski državi in družbi. Razmislek prihaja pred skorajšnjo 25-letnico slovenske ustave, predvsem pa izhaja iz spoznanja, da so "po letu 1990 štiri petine vodilnih funkcij v Sloveniji prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjim režimom in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji." Prav ta specifika slovenske tranzicijske demokracije najbolj neposredno odpira vprašanje legitimnosti, katere pomanjkanje v Sloveniji, kot pravi Rupel, postaja "merljivo in očitno".

14.10.2016 19:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   1990   partija   Demos   Janez Drnovšek   vlada   EU

Foto: Dejan Steinbuch

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati... Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

Znameniti nemški filozof Jürgen Habermas je leta 1973 objavil knjigo o težavah pri legitimizaciji, tj. upravičevanju poznega kapitalizma (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus). Nekaj težav z upravičevanjem kapitalizma (?), čeprav drugačnih od tistih, ki jih je imel v mislih Habermas, smo imeli takrat tudi v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Kot je znano, so partijski tovariši leto pred tem obtožili Staneta Kavčiča, da se neupravičeno spogleduje s kapitalizmom, dve leti po tem pa so iz ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izključili četverico kritičnih intelektualcev, katerim so (pa ne le njim) očitali zahodnjaštvo, amerikanizem itn. Kavčiča so nato odstavili, in vsa sedemdeseta leta pa še potem upravičevali socializem, ki je doživel nekaj težav ob koncu osemdesetih let in se uradno poslovil od Slovenije ob koncu hladne vojne, ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze oz. ko je Slovenija postala samostojna država. Po volitvah leta 1990 naj bi Slovenija prešla iz diktature v demokracijo in iz socializma v kapitalizem. Zgodil se je prehod z napakami: volitve, na katerih je Demos dosegel pičlo večino, niso bile popolnoma demokratične, ker mu (novim strankam) ni bilo mogoče vstopiti v podjetja, kjer so volili v Zbor združenega dela; komunisti so imeli izkušnje, omrežja in sredstva, s katerimi so si zagotovili dober rezultat na volitvah, predvsem predsedniških, na katerih je zmagal bivši partijski šef; na čas po prvih volitvah pa je čakala tudi zakonodaja, ki naj bi uredila privatizacijo. Demos je poleg politične in gospodarske osvoboditve načrtoval tudi ustanovitev neodvisne države, ki je predpostavljala množičen/vsenarodni odpor zoper jugoslovansko birokracijo in vojsko. Zato je mirno (naivno?) prenesel kohabitacijo s komunističnim predsednikom in sožitje s komunisti. To je de facto pomenilo legitimizacijo komunistične politike in njenih nosilcev, ki so sprva previdno, nato pa vse drzneje delovali pod različnimi imeni in v vseh mogočih strukturah.

 

80% časa po letu 1990 so najvidnejše (najbolj odločilne, najbolj donosne) funkcije v Sloveniji (predsedstvo države, vlade, komisarski položaj v EU, vodenje državnih podjetij, predvsem bank) prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjo komunistično partijo in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji. Teh položajev niso prevzemali na silo, ampak zakonito in celo legitimno/upravičeno z izkoriščanjem demokratičnih mehanizmov, ki so jih leta 1990 in 1991 oz. 2004 uvedli njihovi nasprotniki. Legitimnost oz. upravičenost takšnih razmer izvira iz začetka države, ko nove politične sile starim silam - mentalno poškodovanim zaradi sodelovanja s komunističnim režimom in celo s tajno policijo - niso odvzele legitimnosti, ampak so z njimi zaradi  prvotne zadržanosti mednarodne skupnosti in zaradi občutljivosti procesa osamosvajanja sodelovale.

 

Slovenski sistem je v začetku deloval relativno uspešno, pozneje pa vse slabše, predvsem po odhodu Janeza Drnovška (2002); kritično drsenje pa se je začelo po porazu Janševe koalicije leta 2008. Takrat je bil slovenski BDP na ravni 91% evropskega povprečja! Naslednje vlade in druge odločilne strukture niso bile več sposobne premagovati pomanjkljive legitimnosti/upravičenosti z nagradami, ki uravnavajo skladnost s sistemom. Kot pravi Habermas, "se kriza legitimnosti pojavi, čim zahteve po takšnih nagradah naraščajo hitreje kot dosegljiva količina vrednosti, ali ko zrastejo pričakovanja, ki jih s takšnimi nagradami ni mogoče zadovoljiti." Aktualna oblast se trudi premagovati krizo legitimnosti z zmanjševanjem in zaviranjem pričakovanj. Nekaj časa je bilo videti, kot da so slovenski problemi skupni vsem evropskim ali vsaj bivšim komunističnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti postaja merljivo in očitno. Hvalimo Boga, da je Slovenija članica EU in da imamo evro.

 

Kar zadeva legitimnost aktualne oblasti, je politična razprava v Sloveniji negotova in slabotna. Nekaj časa je bilo pridobivanje politične legitimnosti podprto  z dobrimi  športnimi rezultati smučarjev in skakalcev. Nato je nastopila kandidatura Danila Türka, ki je pač le povečala legitimizacijsko praznino. Namesto da bi legitimnost slovenskih plač in pokojnin ugotavljali s primerjanjem plač in pokojnin v Avstriji ali Italiji, je razprava o njih tehnična in drobnjakarska. Slovensko zdravstvo in čakalne dobe bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali italijanskim. Slovenska kultura bo legitimna, ko ministrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slovenskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje (zaradi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednih državah. Slovenska železniška in cestna infrastruktura (beri: drugi tir med Divačo in Koprom) bosta legitimni, ko bosta primerljivi z razmerami v Avstriji in Italiji. Legitimnost javnih kritik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali drugod v Srednji Evropi. Najgloblji propad legitimnosti slovenskih oblasti je povezan z obubožanjem slovenske vojske. Najbrž ni naključje, da je takšen polom doletel sistem, ki je leta 1991 zagotovil legitimnost slovenske države. Najbrž ni naključje, da je njegovo razoroževanje povezano z malomarnostjo v začetku osamosvajanja in da je doseglo vrhunec s pravosodno farso Patria.

 

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati. Nobenega razloga ni za gospodarski prepad med Slovenijo in, denimo, Avstrijo - razen pomanjkljivo izurjenih ali celo korumpiranih voditeljev, ki so povezani v omrežja slabotne legitimnosti. Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
2
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,377
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,307
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,440
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,828
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,439
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,539
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,632
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,241
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,009
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 905