Komentar

Kako naprej, 1. del: Slovenska kriza legitimnosti (upravičenosti)

Objavljamo prvega od treh esejev izpod peresa našega komentatorja Dimitrija Rupla, v katerem se ukvarja z vprašanjem legitimnosti v sedanji slovenski državi in družbi. Razmislek prihaja pred skorajšnjo 25-letnico slovenske ustave, predvsem pa izhaja iz spoznanja, da so "po letu 1990 štiri petine vodilnih funkcij v Sloveniji prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjim režimom in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji." Prav ta specifika slovenske tranzicijske demokracije najbolj neposredno odpira vprašanje legitimnosti, katere pomanjkanje v Sloveniji, kot pravi Rupel, postaja "merljivo in očitno".

14.10.2016 19:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   1990   partija   Demos   Janez Drnovšek   vlada   EU

Foto: Dejan Steinbuch

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati... Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

Znameniti nemški filozof Jürgen Habermas je leta 1973 objavil knjigo o težavah pri legitimizaciji, tj. upravičevanju poznega kapitalizma (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus). Nekaj težav z upravičevanjem kapitalizma (?), čeprav drugačnih od tistih, ki jih je imel v mislih Habermas, smo imeli takrat tudi v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Kot je znano, so partijski tovariši leto pred tem obtožili Staneta Kavčiča, da se neupravičeno spogleduje s kapitalizmom, dve leti po tem pa so iz ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izključili četverico kritičnih intelektualcev, katerim so (pa ne le njim) očitali zahodnjaštvo, amerikanizem itn. Kavčiča so nato odstavili, in vsa sedemdeseta leta pa še potem upravičevali socializem, ki je doživel nekaj težav ob koncu osemdesetih let in se uradno poslovil od Slovenije ob koncu hladne vojne, ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze oz. ko je Slovenija postala samostojna država. Po volitvah leta 1990 naj bi Slovenija prešla iz diktature v demokracijo in iz socializma v kapitalizem. Zgodil se je prehod z napakami: volitve, na katerih je Demos dosegel pičlo večino, niso bile popolnoma demokratične, ker mu (novim strankam) ni bilo mogoče vstopiti v podjetja, kjer so volili v Zbor združenega dela; komunisti so imeli izkušnje, omrežja in sredstva, s katerimi so si zagotovili dober rezultat na volitvah, predvsem predsedniških, na katerih je zmagal bivši partijski šef; na čas po prvih volitvah pa je čakala tudi zakonodaja, ki naj bi uredila privatizacijo. Demos je poleg politične in gospodarske osvoboditve načrtoval tudi ustanovitev neodvisne države, ki je predpostavljala množičen/vsenarodni odpor zoper jugoslovansko birokracijo in vojsko. Zato je mirno (naivno?) prenesel kohabitacijo s komunističnim predsednikom in sožitje s komunisti. To je de facto pomenilo legitimizacijo komunistične politike in njenih nosilcev, ki so sprva previdno, nato pa vse drzneje delovali pod različnimi imeni in v vseh mogočih strukturah.

 

80% časa po letu 1990 so najvidnejše (najbolj odločilne, najbolj donosne) funkcije v Sloveniji (predsedstvo države, vlade, komisarski položaj v EU, vodenje državnih podjetij, predvsem bank) prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjo komunistično partijo in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji. Teh položajev niso prevzemali na silo, ampak zakonito in celo legitimno/upravičeno z izkoriščanjem demokratičnih mehanizmov, ki so jih leta 1990 in 1991 oz. 2004 uvedli njihovi nasprotniki. Legitimnost oz. upravičenost takšnih razmer izvira iz začetka države, ko nove politične sile starim silam - mentalno poškodovanim zaradi sodelovanja s komunističnim režimom in celo s tajno policijo - niso odvzele legitimnosti, ampak so z njimi zaradi  prvotne zadržanosti mednarodne skupnosti in zaradi občutljivosti procesa osamosvajanja sodelovale.

 

Slovenski sistem je v začetku deloval relativno uspešno, pozneje pa vse slabše, predvsem po odhodu Janeza Drnovška (2002); kritično drsenje pa se je začelo po porazu Janševe koalicije leta 2008. Takrat je bil slovenski BDP na ravni 91% evropskega povprečja! Naslednje vlade in druge odločilne strukture niso bile več sposobne premagovati pomanjkljive legitimnosti/upravičenosti z nagradami, ki uravnavajo skladnost s sistemom. Kot pravi Habermas, "se kriza legitimnosti pojavi, čim zahteve po takšnih nagradah naraščajo hitreje kot dosegljiva količina vrednosti, ali ko zrastejo pričakovanja, ki jih s takšnimi nagradami ni mogoče zadovoljiti." Aktualna oblast se trudi premagovati krizo legitimnosti z zmanjševanjem in zaviranjem pričakovanj. Nekaj časa je bilo videti, kot da so slovenski problemi skupni vsem evropskim ali vsaj bivšim komunističnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti postaja merljivo in očitno. Hvalimo Boga, da je Slovenija članica EU in da imamo evro.

 

Kar zadeva legitimnost aktualne oblasti, je politična razprava v Sloveniji negotova in slabotna. Nekaj časa je bilo pridobivanje politične legitimnosti podprto  z dobrimi  športnimi rezultati smučarjev in skakalcev. Nato je nastopila kandidatura Danila Türka, ki je pač le povečala legitimizacijsko praznino. Namesto da bi legitimnost slovenskih plač in pokojnin ugotavljali s primerjanjem plač in pokojnin v Avstriji ali Italiji, je razprava o njih tehnična in drobnjakarska. Slovensko zdravstvo in čakalne dobe bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali italijanskim. Slovenska kultura bo legitimna, ko ministrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slovenskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje (zaradi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednih državah. Slovenska železniška in cestna infrastruktura (beri: drugi tir med Divačo in Koprom) bosta legitimni, ko bosta primerljivi z razmerami v Avstriji in Italiji. Legitimnost javnih kritik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali drugod v Srednji Evropi. Najgloblji propad legitimnosti slovenskih oblasti je povezan z obubožanjem slovenske vojske. Najbrž ni naključje, da je takšen polom doletel sistem, ki je leta 1991 zagotovil legitimnost slovenske države. Najbrž ni naključje, da je njegovo razoroževanje povezano z malomarnostjo v začetku osamosvajanja in da je doseglo vrhunec s pravosodno farso Patria.

 

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati. Nobenega razloga ni za gospodarski prepad med Slovenijo in, denimo, Avstrijo - razen pomanjkljivo izurjenih ali celo korumpiranih voditeljev, ki so povezani v omrežja slabotne legitimnosti. Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920