Komentar

Kako naprej, 1. del: Slovenska kriza legitimnosti (upravičenosti)

Objavljamo prvega od treh esejev izpod peresa našega komentatorja Dimitrija Rupla, v katerem se ukvarja z vprašanjem legitimnosti v sedanji slovenski državi in družbi. Razmislek prihaja pred skorajšnjo 25-letnico slovenske ustave, predvsem pa izhaja iz spoznanja, da so "po letu 1990 štiri petine vodilnih funkcij v Sloveniji prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjim režimom in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji." Prav ta specifika slovenske tranzicijske demokracije najbolj neposredno odpira vprašanje legitimnosti, katere pomanjkanje v Sloveniji, kot pravi Rupel, postaja "merljivo in očitno".

14.10.2016 19:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   1990   partija   Demos   Janez Drnovšek   vlada   EU

Foto: Dejan Steinbuch

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati... Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

Znameniti nemški filozof Jürgen Habermas je leta 1973 objavil knjigo o težavah pri legitimizaciji, tj. upravičevanju poznega kapitalizma (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus). Nekaj težav z upravičevanjem kapitalizma (?), čeprav drugačnih od tistih, ki jih je imel v mislih Habermas, smo imeli takrat tudi v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Kot je znano, so partijski tovariši leto pred tem obtožili Staneta Kavčiča, da se neupravičeno spogleduje s kapitalizmom, dve leti po tem pa so iz ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izključili četverico kritičnih intelektualcev, katerim so (pa ne le njim) očitali zahodnjaštvo, amerikanizem itn. Kavčiča so nato odstavili, in vsa sedemdeseta leta pa še potem upravičevali socializem, ki je doživel nekaj težav ob koncu osemdesetih let in se uradno poslovil od Slovenije ob koncu hladne vojne, ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze oz. ko je Slovenija postala samostojna država. Po volitvah leta 1990 naj bi Slovenija prešla iz diktature v demokracijo in iz socializma v kapitalizem. Zgodil se je prehod z napakami: volitve, na katerih je Demos dosegel pičlo večino, niso bile popolnoma demokratične, ker mu (novim strankam) ni bilo mogoče vstopiti v podjetja, kjer so volili v Zbor združenega dela; komunisti so imeli izkušnje, omrežja in sredstva, s katerimi so si zagotovili dober rezultat na volitvah, predvsem predsedniških, na katerih je zmagal bivši partijski šef; na čas po prvih volitvah pa je čakala tudi zakonodaja, ki naj bi uredila privatizacijo. Demos je poleg politične in gospodarske osvoboditve načrtoval tudi ustanovitev neodvisne države, ki je predpostavljala množičen/vsenarodni odpor zoper jugoslovansko birokracijo in vojsko. Zato je mirno (naivno?) prenesel kohabitacijo s komunističnim predsednikom in sožitje s komunisti. To je de facto pomenilo legitimizacijo komunistične politike in njenih nosilcev, ki so sprva previdno, nato pa vse drzneje delovali pod različnimi imeni in v vseh mogočih strukturah.

 

80% časa po letu 1990 so najvidnejše (najbolj odločilne, najbolj donosne) funkcije v Sloveniji (predsedstvo države, vlade, komisarski položaj v EU, vodenje državnih podjetij, predvsem bank) prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjo komunistično partijo in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji. Teh položajev niso prevzemali na silo, ampak zakonito in celo legitimno/upravičeno z izkoriščanjem demokratičnih mehanizmov, ki so jih leta 1990 in 1991 oz. 2004 uvedli njihovi nasprotniki. Legitimnost oz. upravičenost takšnih razmer izvira iz začetka države, ko nove politične sile starim silam - mentalno poškodovanim zaradi sodelovanja s komunističnim režimom in celo s tajno policijo - niso odvzele legitimnosti, ampak so z njimi zaradi  prvotne zadržanosti mednarodne skupnosti in zaradi občutljivosti procesa osamosvajanja sodelovale.

 

Slovenski sistem je v začetku deloval relativno uspešno, pozneje pa vse slabše, predvsem po odhodu Janeza Drnovška (2002); kritično drsenje pa se je začelo po porazu Janševe koalicije leta 2008. Takrat je bil slovenski BDP na ravni 91% evropskega povprečja! Naslednje vlade in druge odločilne strukture niso bile več sposobne premagovati pomanjkljive legitimnosti/upravičenosti z nagradami, ki uravnavajo skladnost s sistemom. Kot pravi Habermas, "se kriza legitimnosti pojavi, čim zahteve po takšnih nagradah naraščajo hitreje kot dosegljiva količina vrednosti, ali ko zrastejo pričakovanja, ki jih s takšnimi nagradami ni mogoče zadovoljiti." Aktualna oblast se trudi premagovati krizo legitimnosti z zmanjševanjem in zaviranjem pričakovanj. Nekaj časa je bilo videti, kot da so slovenski problemi skupni vsem evropskim ali vsaj bivšim komunističnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti postaja merljivo in očitno. Hvalimo Boga, da je Slovenija članica EU in da imamo evro.

 

Kar zadeva legitimnost aktualne oblasti, je politična razprava v Sloveniji negotova in slabotna. Nekaj časa je bilo pridobivanje politične legitimnosti podprto  z dobrimi  športnimi rezultati smučarjev in skakalcev. Nato je nastopila kandidatura Danila Türka, ki je pač le povečala legitimizacijsko praznino. Namesto da bi legitimnost slovenskih plač in pokojnin ugotavljali s primerjanjem plač in pokojnin v Avstriji ali Italiji, je razprava o njih tehnična in drobnjakarska. Slovensko zdravstvo in čakalne dobe bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali italijanskim. Slovenska kultura bo legitimna, ko ministrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slovenskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje (zaradi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednih državah. Slovenska železniška in cestna infrastruktura (beri: drugi tir med Divačo in Koprom) bosta legitimni, ko bosta primerljivi z razmerami v Avstriji in Italiji. Legitimnost javnih kritik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali drugod v Srednji Evropi. Najgloblji propad legitimnosti slovenskih oblasti je povezan z obubožanjem slovenske vojske. Najbrž ni naključje, da je takšen polom doletel sistem, ki je leta 1991 zagotovil legitimnost slovenske države. Najbrž ni naključje, da je njegovo razoroževanje povezano z malomarnostjo v začetku osamosvajanja in da je doseglo vrhunec s pravosodno farso Patria.

 

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati. Nobenega razloga ni za gospodarski prepad med Slovenijo in, denimo, Avstrijo - razen pomanjkljivo izurjenih ali celo korumpiranih voditeljev, ki so povezani v omrežja slabotne legitimnosti. Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
34
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.543
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.612
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.222
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.371
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 772
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 754
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.204