Komentar

Kako naprej, 1. del: Slovenska kriza legitimnosti (upravičenosti)

Objavljamo prvega od treh esejev izpod peresa našega komentatorja Dimitrija Rupla, v katerem se ukvarja z vprašanjem legitimnosti v sedanji slovenski državi in družbi. Razmislek prihaja pred skorajšnjo 25-letnico slovenske ustave, predvsem pa izhaja iz spoznanja, da so "po letu 1990 štiri petine vodilnih funkcij v Sloveniji prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjim režimom in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji." Prav ta specifika slovenske tranzicijske demokracije najbolj neposredno odpira vprašanje legitimnosti, katere pomanjkanje v Sloveniji, kot pravi Rupel, postaja "merljivo in očitno".

14.10.2016 19:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   1990   partija   Demos   Janez Drnovšek   vlada   EU

Foto: Dejan Steinbuch

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati... Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

Znameniti nemški filozof Jürgen Habermas je leta 1973 objavil knjigo o težavah pri legitimizaciji, tj. upravičevanju poznega kapitalizma (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus). Nekaj težav z upravičevanjem kapitalizma (?), čeprav drugačnih od tistih, ki jih je imel v mislih Habermas, smo imeli takrat tudi v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Kot je znano, so partijski tovariši leto pred tem obtožili Staneta Kavčiča, da se neupravičeno spogleduje s kapitalizmom, dve leti po tem pa so iz ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izključili četverico kritičnih intelektualcev, katerim so (pa ne le njim) očitali zahodnjaštvo, amerikanizem itn. Kavčiča so nato odstavili, in vsa sedemdeseta leta pa še potem upravičevali socializem, ki je doživel nekaj težav ob koncu osemdesetih let in se uradno poslovil od Slovenije ob koncu hladne vojne, ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze oz. ko je Slovenija postala samostojna država. Po volitvah leta 1990 naj bi Slovenija prešla iz diktature v demokracijo in iz socializma v kapitalizem. Zgodil se je prehod z napakami: volitve, na katerih je Demos dosegel pičlo večino, niso bile popolnoma demokratične, ker mu (novim strankam) ni bilo mogoče vstopiti v podjetja, kjer so volili v Zbor združenega dela; komunisti so imeli izkušnje, omrežja in sredstva, s katerimi so si zagotovili dober rezultat na volitvah, predvsem predsedniških, na katerih je zmagal bivši partijski šef; na čas po prvih volitvah pa je čakala tudi zakonodaja, ki naj bi uredila privatizacijo. Demos je poleg politične in gospodarske osvoboditve načrtoval tudi ustanovitev neodvisne države, ki je predpostavljala množičen/vsenarodni odpor zoper jugoslovansko birokracijo in vojsko. Zato je mirno (naivno?) prenesel kohabitacijo s komunističnim predsednikom in sožitje s komunisti. To je de facto pomenilo legitimizacijo komunistične politike in njenih nosilcev, ki so sprva previdno, nato pa vse drzneje delovali pod različnimi imeni in v vseh mogočih strukturah.

 

80% časa po letu 1990 so najvidnejše (najbolj odločilne, najbolj donosne) funkcije v Sloveniji (predsedstvo države, vlade, komisarski položaj v EU, vodenje državnih podjetij, predvsem bank) prevzemali ljudje, ki so bili tesno povezani z nekdanjo komunistično partijo in ki jih v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo levičarji. Teh položajev niso prevzemali na silo, ampak zakonito in celo legitimno/upravičeno z izkoriščanjem demokratičnih mehanizmov, ki so jih leta 1990 in 1991 oz. 2004 uvedli njihovi nasprotniki. Legitimnost oz. upravičenost takšnih razmer izvira iz začetka države, ko nove politične sile starim silam - mentalno poškodovanim zaradi sodelovanja s komunističnim režimom in celo s tajno policijo - niso odvzele legitimnosti, ampak so z njimi zaradi  prvotne zadržanosti mednarodne skupnosti in zaradi občutljivosti procesa osamosvajanja sodelovale.

 

Slovenski sistem je v začetku deloval relativno uspešno, pozneje pa vse slabše, predvsem po odhodu Janeza Drnovška (2002); kritično drsenje pa se je začelo po porazu Janševe koalicije leta 2008. Takrat je bil slovenski BDP na ravni 91% evropskega povprečja! Naslednje vlade in druge odločilne strukture niso bile več sposobne premagovati pomanjkljive legitimnosti/upravičenosti z nagradami, ki uravnavajo skladnost s sistemom. Kot pravi Habermas, "se kriza legitimnosti pojavi, čim zahteve po takšnih nagradah naraščajo hitreje kot dosegljiva količina vrednosti, ali ko zrastejo pričakovanja, ki jih s takšnimi nagradami ni mogoče zadovoljiti." Aktualna oblast se trudi premagovati krizo legitimnosti z zmanjševanjem in zaviranjem pričakovanj. Nekaj časa je bilo videti, kot da so slovenski problemi skupni vsem evropskim ali vsaj bivšim komunističnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti postaja merljivo in očitno. Hvalimo Boga, da je Slovenija članica EU in da imamo evro.

 

Kar zadeva legitimnost aktualne oblasti, je politična razprava v Sloveniji negotova in slabotna. Nekaj časa je bilo pridobivanje politične legitimnosti podprto  z dobrimi  športnimi rezultati smučarjev in skakalcev. Nato je nastopila kandidatura Danila Türka, ki je pač le povečala legitimizacijsko praznino. Namesto da bi legitimnost slovenskih plač in pokojnin ugotavljali s primerjanjem plač in pokojnin v Avstriji ali Italiji, je razprava o njih tehnična in drobnjakarska. Slovensko zdravstvo in čakalne dobe bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali italijanskim. Slovenska kultura bo legitimna, ko ministrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slovenskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje (zaradi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednih državah. Slovenska železniška in cestna infrastruktura (beri: drugi tir med Divačo in Koprom) bosta legitimni, ko bosta primerljivi z razmerami v Avstriji in Italiji. Legitimnost javnih kritik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali drugod v Srednji Evropi. Najgloblji propad legitimnosti slovenskih oblasti je povezan z obubožanjem slovenske vojske. Najbrž ni naključje, da je takšen polom doletel sistem, ki je leta 1991 zagotovil legitimnost slovenske države. Najbrž ni naključje, da je njegovo razoroževanje povezano z malomarnostjo v začetku osamosvajanja in da je doseglo vrhunec s pravosodno farso Patria.

 

Politični program za obdobje, ki prihaja, mora biti utemeljen na spoznanju, da se nahajamo v legitimizacijski krizi, ki jo je mogoče rešiti le tako, da spodbudimo zahteve in pričakovanja državljanov, ne pa da jih poskušamo nižati in ovirati. Nobenega razloga ni za gospodarski prepad med Slovenijo in, denimo, Avstrijo - razen pomanjkljivo izurjenih ali celo korumpiranih voditeljev, ki so povezani v omrežja slabotne legitimnosti. Zaviranje privatizacije je nemara najbolj očiten generator krize legitimnosti v Sloveniji.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
1
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,449
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,262
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,663
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,931
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,606
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,371
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,218
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 838