Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632