Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Covid-19 med nami: Brez panike? Ampak panika je že ... tu!
3
23.02.2020 22:40
Ko nas vlada, ki ji nihče več ne zaupa, še manj pa verjame, poskuša pomiriti, češ da glede koronavirusa (Covid-19) ni razlogov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus, 20. februar 2020
0
20.02.2020 21:22
Piše: Uredništvo
Črnčec na Facebooku o "janševističnem totalitarizmu"
13
19.02.2020 12:11
Damir Črnčec, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade v odstopu, je kar na svojem Facebook profilu ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali Miodraga Kostića zanima marina v starem tržaškem pristanišču?
1
12.02.2020 22:35
Znani srbski vlagatelj, podjetnik in milionar Miodrag Kostić, čigar AIK banka je lastnica Gorenjske banke, pred MK Group pa je ... Več.
Piše: Uredništvo
Recosi, socialno podjetje: Odsluženo računalniško opremo, ki bi sicer pristala na odpadu, obnovijo in ceneje prodajo naprej
1
16.12.2019 15:00
Obnovili so že več kot 150.000 kosov računalniške in druge opreme, prihranili več kot 21 milijonov kilogramov ogljikovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...
3
26.11.2019 19:35
Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
SD WAN: Tehnologija, ki znižuje stroške
0
29.10.2019 11:00
Software-Defined ali SD WAN tehnologija je novoprogramsko definirano omrežje v širokem omrežju WAN, ki omogoča zasebno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gianni De Michelis (1940-2019)
2
14.05.2019 14:21
Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku vLjubljanipokazal s tem, da se je še ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 6,533
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,496
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,954
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,210
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,810
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,147
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,513
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,656
09/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,866
10/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 894