Razkrivamo

Slovenske radijske postaje: Ministrstvo za kulturo bo moralo skupaj s Cerarjevo koalicijo prevzeti odgovornost za uničenje radijskega trga!

Predstavniki slovenskih radijskih postaj so na nogah. Zaradi zadnjih sprememb zakona o medijih se je nekaterim poslušanost celo prepolovila. Na ministrstvu za kulturo pa se med tem sprenevedajo, da gre za globalne trende. So torej globalni trendi vse radijske postaje prizadeli naenkrat, in sicer po prvem juliju, ko je začel veljati nov sistem obveznega predvajanja slovenske glasbe?

17.10.2016 20:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   glasbena kvota   radio   Val 202   Mirko Štular   Radio City   Bor Greiner   Tomaž Čop   Radio 1   Mitja Čehovin   Radio Capris   Zakon o medijih   Darko Pukl   Radio SI

Fotomontaža: Portal PLUS

Po uveljavitvi t.i. glasbene kvote v noveliranem zakonu o medijih je poslušanost vseh slovenskih glasbenih postaj, javnih in zasebnih, občutno padla. Čeprav je jasno, da gre za vzročno-posledično zvezo in da so glasbene kvote škodljive, na ministrstvu za kulturo še kar trmasto vztrajajo, da je zakon dober.

Glasbene kvote odganjajo poslušalce, radijske postaje iščejo rešitve. Tako so pred dnevi v časniku Dnevnik naslovili članek, ki povzema dogajanje na radijski sceni po tem, ko je koalicija pod vodstvom stranke SMC in na pobudo glasbenega lobija spremenila pravila obveznega predvajanja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih. Razmere so namreč alarmantne. V prvem trimesečju letošnjega leta so imeli na Radiu SI rekordno poslušanost – več kot 34.000 poslušalcev na dan. Nato pa z letošnjim julijem, ko je začel veljati zakon o medijih in z njim glasbene kvote, drastičen padec, za več kot polovico, na 16.000 poslušalcev, je za Dnevnik povedal odgovorni urednik tega edinega tujejezičnega radia pri nas Darko Pukl. In dodal: "Pa smo se pripravljali, mesece prej iskali kakovostno slovensko glasbo, a ni pomagalo."

 

Odgovorni urednik Radia SI Darko Pukl (levo). FOTO: Mediaspeed

 

 

Da sta ministrstvo za kulturo in koalicijski del državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) z zadnjimi spremembami zakona o medijih prizadejala hud udarec radijskemu trgu, opozarjajo tudi na preostalih slovenskih radijskih postajah. Radio SI torej ni nikakršna izjema. "Z uvedbami kvot se je zmanjšala kvaliteta našega programa. To pa zaradi tega, ker je kvalitetne slovenske glasbe, ki bi se lahko kosala s tujo produkcijo, preprosto premalo. Zaradi tega je rotacija slovenske glasbe pretesna in posledično kvaliteta izbrane glasbe za poslušalca manjša," opozarja Bor Greiner, odgovorni urednik Radia City, ki že dolgo velja za najbolj poslušano radijsko postajo v Mariboru in njegovi okolici. Tega sicer kvote ne morejo spremeniti čez noč. "Pa vendar, bojimo se, da bo zaradi kvot raba radia nasploh manjša, saj silimo poslušalce v poslušanje glasbe, ki jim ni najbolj všeč. To bi prizadelo vse radie, tudi nas," je jasen Greiner.

 


Odgovorni urednik Radia City Bor Greiner (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Na drugi strani države, v slovenski Istri, se z največjo poslušanostjo lahko pohvali Radio Capris. Odgovorni urednik Mitja Čehovin pojasnjuje, da so z dosedanjo strateško politiko razporejanja in testiranja glasbe uspeli zadržati zadovoljivo stopnjo poslušanosti. "Je pa res, da ta ni več 45-odstotna, kot je bila pred časom, preden smo v program pričeli uvrščati slovenske skladbe. Za zdaj smo s poslušanostjo še zadovoljni, vendar si glede na trend in na pomanjkanje skladb, s katerimi bi lahko zadovoljili kvote, ne upamo napovedovati svetle prihodnosti,« poudarja Čehovin.

 

Po njegovih besedah bi se moralo ministrstvo za kulturo zavedati, da vsak negativen trend pri raziskavah poslušanosti močno vpliva na poslovanje komercialnih radijskih postaj. Zato tudi ne verjame, da so se pri spremembi zakona lotili vseh faktorjev, ki vplivajo na radijski posel in zagotavljajo preživetje na trgu, ki je absolutno preveč reguliran. "Sploh pa nam z negativnimi spremembami in nižjo poslušanostjo država odžira agencijski oglaševalski denar, saj se proračunske oglaševalske odločitve sprejemajo izključno na podlagi poslušanosti," je kritičen Čehovin.

 

 

Na ministrstvu za kulturo se še kar sprenevedajo

 

In kako na ministrstvu za kulturo komentirajo padanje poslušanosti radijskih postaj? Po njihovem mnenju "je treba razloge za navedeno zmanjšano poslušanost nekaterih radijskih postaj iskati drugje, npr. v globalnih trendih glede uporabe medijev oziroma radijskega medija med mladimi, ne pa v kvoti slovenske glasbe". Ali to pomeni, da so globalni trendi vse slovenske radijske postaje prizadeli naenkrat, in sicer po prvem juliju, ko je začel veljati nov sistem obveznega predvajanja domače glasbe, ki ga nekateri ocenjujejo za najbolj zapletenega na svetu?! Se je internet z vsemi njegovimi družbenimi omrežji (Facebook, Twitter, Instagram ...) na slovenskem medijskem trgu pojavil šele 1. julija 2016? Zakaj imamo ponovni tisti zoprni občutek, ki veje iz odgovorov kulturnega ministrstva - namreč da nas ima nekdo za bebce?!

 

Iz odgovorov ministrstva, ki ga vodi "upokojenec" Anton Peršak, je tudi razvidno, da jih uničenje radijskega trga prav nič ne zanima ali skrbi. Cilji so bili namreč po njihovem mnenju z zadnjimi spremembami zakona o medijih "vsekakor doseženi". "Z uveljavitvijo novega 86.a člena se je evidentno dosegla večja pojavnost slovenske glasbe, vključno z glasbo v slovenskem jeziku in mlajšo od dveh let, v dnevnih terminih slovenskih radijskih postaj," so zadovoljni na ministrstvu, kjer ne pristajajo na očitek, da so naredili kakršnokoli napako, še manj pa, da bi bili zanjo odgovorni. So torej za padanje poslušanosti in odpuščanja na radijskih postajah odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo, pod pristojnost katerega na primer spadata letalski in pomorski promet?!

 

Glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

 

 

Sicer pa naj bi padanje poslušanosti po zadnjih zakonskih spremembah prizadelo tudi vodilna radijska programa v Sloveniji – tako javni Val 202 kot zasebni Radio 1. Slednji je imel v juniju rekordno poslušanost, po treh mesecih upoštevanja zakonsko določenih deležev kvote pa je zabeležil najnižjo poslušanost v zadnjih petih letih. "Trenutno razmišljamo, kaj storiti: ali pustiti v glasbeni opremi zahtevan odstotek slovenske glasbe, da se ta trend nadaljuje, kar nas bo pripeljalo na rob preživetja. Ali pa začnemo kršiti zakon, kar pa dolgoročno pomeni odvzem frekvence in tako kot v prvem primeru spet propad radijske postaje," poudarja glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

 

Bolj pomenljiv, morda tudi bolj zaskrbljujoč utegne biti podatek, dodaja odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, da je poslušanost vseh radijskih programov v Sloveniji skupaj letos v opaznem padanju, kar se prejšnja leta ni dogajalo. "Morda bi se morali zakonodajalec in zagovorniki zamisliti predvsem nad tem podatkom," je jasen Štular.

 

 

Kakšna je torej rešitev?

 

Rešitev, kako bi lahko slovenske radijske postaje preživele v obdobju interneta, je jasna. "Za začetek morajo črtati vse kvote za komercialne radie. Niti za programe posebnega pomena in javni radio to nima nobenega smisla, ker fantje in dekleta tudi tam razumejo svoje delo in se dobro zavedajo svojega poslanstva," je prepričan Greiner z mariborskega Radia City. Po njegovem mnenju so kvote neumnost, saj ne rešujejo realnega problema kvalitete slovenske glasbe. "Siliti potrošnike v nakup katerih koli izdelkov je kontraproduktivno," o pomenu zgrešenih političnih odločitev razmišlja naš mariborski sogovornik.

 

Čehovin (Radio Capris) ob tem dodaja, da bo ministrstvo za kulturo moralo sprejeti odgovornost tudi za ljudi, ki so zaradi zakona in njegovega izvajanja že izgubili službe, "ker delodajalec (lastnik radijske postaje) zaradi padca poslušanosti trpi finančne posledice in ne more zagotavljati rednih plač". To so, kot pravi, dejstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
9
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133