Glasbene kvote odganjajo poslušalce, radijske postaje iščejo rešitve. Tako so pred dnevi v časniku Dnevnik naslovili članek, ki povzema dogajanje na radijski sceni po tem, ko je koalicija pod vodstvom stranke SMC in na pobudo glasbenega lobija spremenila pravila obveznega predvajanja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih. Razmere so namreč alarmantne. V prvem trimesečju letošnjega leta so imeli na Radiu SI rekordno poslušanost – več kot 34.000 poslušalcev na dan. Nato pa z letošnjim julijem, ko je začel veljati zakon o medijih in z njim glasbene kvote, drastičen padec, za več kot polovico, na 16.000 poslušalcev, je za Dnevnik povedal odgovorni urednik tega edinega tujejezičnega radia pri nas Darko Pukl. In dodal: "Pa smo se pripravljali, mesece prej iskali kakovostno slovensko glasbo, a ni pomagalo."

Odgovorni urednik Radia SI Darko Pukl (levo). FOTO: Mediaspeed

Da sta ministrstvo za kulturo in koalicijski del državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) z zadnjimi spremembami zakona o medijih prizadejala hud udarec radijskemu trgu, opozarjajo tudi na preostalih slovenskih radijskih postajah. Radio SI torej ni nikakršna izjema. "Z uvedbami kvot se je zmanjšala kvaliteta našega programa. To pa zaradi tega, ker je kvalitetne slovenske glasbe, ki bi se lahko kosala s tujo produkcijo, preprosto premalo. Zaradi tega je rotacija slovenske glasbe pretesna in posledično kvaliteta izbrane glasbe za poslušalca manjša," opozarja Bor Greiner, odgovorni urednik Radia City, ki že dolgo velja za najbolj poslušano radijsko postajo v Mariboru in njegovi okolici. Tega sicer kvote ne morejo spremeniti čez noč. "Pa vendar, bojimo se, da bo zaradi kvot raba radia nasploh manjša, saj silimo poslušalce v poslušanje glasbe, ki jim ni najbolj všeč. To bi prizadelo vse radie, tudi nas," je jasen Greiner.

Odgovorni urednik Radia City Bor Greiner (FOTO: Mediaspeed)

Na drugi strani države, v slovenski Istri, se z največjo poslušanostjo lahko pohvali Radio Capris. Odgovorni urednik Mitja Čehovin pojasnjuje, da so z dosedanjo strateško politiko razporejanja in testiranja glasbe uspeli zadržati zadovoljivo stopnjo poslušanosti. "Je pa res, da ta ni več 45-odstotna, kot je bila pred časom, preden smo v program pričeli uvrščati slovenske skladbe. Za zdaj smo s poslušanostjo še zadovoljni, vendar si glede na trend in na pomanjkanje skladb, s katerimi bi lahko zadovoljili kvote, ne upamo napovedovati svetle prihodnosti,« poudarja Čehovin.

Po njegovih besedah bi se moralo ministrstvo za kulturo zavedati, da vsak negativen trend pri raziskavah poslušanosti močno vpliva na poslovanje komercialnih radijskih postaj. Zato tudi ne verjame, da so se pri spremembi zakona lotili vseh faktorjev, ki vplivajo na radijski posel in zagotavljajo preživetje na trgu, ki je absolutno preveč reguliran. "Sploh pa nam z negativnimi spremembami in nižjo poslušanostjo država odžira agencijski oglaševalski denar, saj se proračunske oglaševalske odločitve sprejemajo izključno na podlagi poslušanosti," je kritičen Čehovin.

Na ministrstvu za kulturo se še kar sprenevedajo

In kako na ministrstvu za kulturo komentirajo padanje poslušanosti radijskih postaj? Po njihovem mnenju "je treba razloge za navedeno zmanjšano poslušanost nekaterih radijskih postaj iskati drugje, npr. v globalnih trendih glede uporabe medijev oziroma radijskega medija med mladimi, ne pa v kvoti slovenske glasbe". Ali to pomeni, da so globalni trendi vse slovenske radijske postaje prizadeli naenkrat, in sicer po prvem juliju, ko je začel veljati nov sistem obveznega predvajanja domače glasbe, ki ga nekateri ocenjujejo za najbolj zapletenega na svetu?! Se je internet z vsemi njegovimi družbenimi omrežji (Facebook, Twitter, Instagram ...) na slovenskem medijskem trgu pojavil šele 1. julija 2016? Zakaj imamo ponovni tisti zoprni občutek, ki veje iz odgovorov kulturnega ministrstva - namreč da nas ima nekdo za bebce?!

Iz odgovorov ministrstva, ki ga vodi "upokojenec" Anton Peršak, je tudi razvidno, da jih uničenje radijskega trga prav nič ne zanima ali skrbi. Cilji so bili namreč po njihovem mnenju z zadnjimi spremembami zakona o medijih "vsekakor doseženi". "Z uveljavitvijo novega 86.a člena se je evidentno dosegla večja pojavnost slovenske glasbe, vključno z glasbo v slovenskem jeziku in mlajšo od dveh let, v dnevnih terminih slovenskih radijskih postaj," so zadovoljni na ministrstvu, kjer ne pristajajo na očitek, da so naredili kakršnokoli napako, še manj pa, da bi bili zanjo odgovorni. So torej za padanje poslušanosti in odpuščanja na radijskih postajah odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo, pod pristojnost katerega na primer spadata letalski in pomorski promet?!

Glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

Sicer pa naj bi padanje poslušanosti po zadnjih zakonskih spremembah prizadelo tudi vodilna radijska programa v Sloveniji – tako javni Val 202 kot zasebni Radio 1. Slednji je imel v juniju rekordno poslušanost, po treh mesecih upoštevanja zakonsko določenih deležev kvote pa je zabeležil najnižjo poslušanost v zadnjih petih letih. "Trenutno razmišljamo, kaj storiti: ali pustiti v glasbeni opremi zahtevan odstotek slovenske glasbe, da se ta trend nadaljuje, kar nas bo pripeljalo na rob preživetja. Ali pa začnemo kršiti zakon, kar pa dolgoročno pomeni odvzem frekvence in tako kot v prvem primeru spet propad radijske postaje," poudarja glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

Bolj pomenljiv, morda tudi bolj zaskrbljujoč utegne biti podatek, dodaja odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, da je poslušanost vseh radijskih programov v Sloveniji skupaj letos v opaznem padanju, kar se prejšnja leta ni dogajalo. "Morda bi se morali zakonodajalec in zagovorniki zamisliti predvsem nad tem podatkom," je jasen Štular.

Kakšna je torej rešitev?

Rešitev, kako bi lahko slovenske radijske postaje preživele v obdobju interneta, je jasna. "Za začetek morajo črtati vse kvote za komercialne radie. Niti za programe posebnega pomena in javni radio to nima nobenega smisla, ker fantje in dekleta tudi tam razumejo svoje delo in se dobro zavedajo svojega poslanstva," je prepričan Greiner z mariborskega Radia City. Po njegovem mnenju so kvote neumnost, saj ne rešujejo realnega problema kvalitete slovenske glasbe. "Siliti potrošnike v nakup katerih koli izdelkov je kontraproduktivno," o pomenu zgrešenih političnih odločitev razmišlja naš mariborski sogovornik.

Čehovin (Radio Capris) ob tem dodaja, da bo ministrstvo za kulturo moralo sprejeti odgovornost tudi za ljudi, ki so zaradi zakona in njegovega izvajanja že izgubili službe, "ker delodajalec (lastnik radijske postaje) zaradi padca poslušanosti trpi finančne posledice in ne more zagotavljati rednih plač". To so, kot pravi, dejstva.