Razkrivamo

Slovenske radijske postaje: Ministrstvo za kulturo bo moralo skupaj s Cerarjevo koalicijo prevzeti odgovornost za uničenje radijskega trga!

Predstavniki slovenskih radijskih postaj so na nogah. Zaradi zadnjih sprememb zakona o medijih se je nekaterim poslušanost celo prepolovila. Na ministrstvu za kulturo pa se med tem sprenevedajo, da gre za globalne trende. So torej globalni trendi vse radijske postaje prizadeli naenkrat, in sicer po prvem juliju, ko je začel veljati nov sistem obveznega predvajanja slovenske glasbe?

17.10.2016 20:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   glasbena kvota   radio   Val 202   Mirko Štular   Radio City   Bor Greiner   Tomaž Čop   Radio 1   Mitja Čehovin   Radio Capris   Zakon o medijih   Darko Pukl   Radio SI

Fotomontaža: Portal PLUS

Po uveljavitvi t.i. glasbene kvote v noveliranem zakonu o medijih je poslušanost vseh slovenskih glasbenih postaj, javnih in zasebnih, občutno padla. Čeprav je jasno, da gre za vzročno-posledično zvezo in da so glasbene kvote škodljive, na ministrstvu za kulturo še kar trmasto vztrajajo, da je zakon dober.

Glasbene kvote odganjajo poslušalce, radijske postaje iščejo rešitve. Tako so pred dnevi v časniku Dnevnik naslovili članek, ki povzema dogajanje na radijski sceni po tem, ko je koalicija pod vodstvom stranke SMC in na pobudo glasbenega lobija spremenila pravila obveznega predvajanja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih. Razmere so namreč alarmantne. V prvem trimesečju letošnjega leta so imeli na Radiu SI rekordno poslušanost – več kot 34.000 poslušalcev na dan. Nato pa z letošnjim julijem, ko je začel veljati zakon o medijih in z njim glasbene kvote, drastičen padec, za več kot polovico, na 16.000 poslušalcev, je za Dnevnik povedal odgovorni urednik tega edinega tujejezičnega radia pri nas Darko Pukl. In dodal: "Pa smo se pripravljali, mesece prej iskali kakovostno slovensko glasbo, a ni pomagalo."

 

Odgovorni urednik Radia SI Darko Pukl (levo). FOTO: Mediaspeed

 

 

Da sta ministrstvo za kulturo in koalicijski del državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) z zadnjimi spremembami zakona o medijih prizadejala hud udarec radijskemu trgu, opozarjajo tudi na preostalih slovenskih radijskih postajah. Radio SI torej ni nikakršna izjema. "Z uvedbami kvot se je zmanjšala kvaliteta našega programa. To pa zaradi tega, ker je kvalitetne slovenske glasbe, ki bi se lahko kosala s tujo produkcijo, preprosto premalo. Zaradi tega je rotacija slovenske glasbe pretesna in posledično kvaliteta izbrane glasbe za poslušalca manjša," opozarja Bor Greiner, odgovorni urednik Radia City, ki že dolgo velja za najbolj poslušano radijsko postajo v Mariboru in njegovi okolici. Tega sicer kvote ne morejo spremeniti čez noč. "Pa vendar, bojimo se, da bo zaradi kvot raba radia nasploh manjša, saj silimo poslušalce v poslušanje glasbe, ki jim ni najbolj všeč. To bi prizadelo vse radie, tudi nas," je jasen Greiner.

 


Odgovorni urednik Radia City Bor Greiner (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Na drugi strani države, v slovenski Istri, se z največjo poslušanostjo lahko pohvali Radio Capris. Odgovorni urednik Mitja Čehovin pojasnjuje, da so z dosedanjo strateško politiko razporejanja in testiranja glasbe uspeli zadržati zadovoljivo stopnjo poslušanosti. "Je pa res, da ta ni več 45-odstotna, kot je bila pred časom, preden smo v program pričeli uvrščati slovenske skladbe. Za zdaj smo s poslušanostjo še zadovoljni, vendar si glede na trend in na pomanjkanje skladb, s katerimi bi lahko zadovoljili kvote, ne upamo napovedovati svetle prihodnosti,« poudarja Čehovin.

 

Po njegovih besedah bi se moralo ministrstvo za kulturo zavedati, da vsak negativen trend pri raziskavah poslušanosti močno vpliva na poslovanje komercialnih radijskih postaj. Zato tudi ne verjame, da so se pri spremembi zakona lotili vseh faktorjev, ki vplivajo na radijski posel in zagotavljajo preživetje na trgu, ki je absolutno preveč reguliran. "Sploh pa nam z negativnimi spremembami in nižjo poslušanostjo država odžira agencijski oglaševalski denar, saj se proračunske oglaševalske odločitve sprejemajo izključno na podlagi poslušanosti," je kritičen Čehovin.

 

 

Na ministrstvu za kulturo se še kar sprenevedajo

 

In kako na ministrstvu za kulturo komentirajo padanje poslušanosti radijskih postaj? Po njihovem mnenju "je treba razloge za navedeno zmanjšano poslušanost nekaterih radijskih postaj iskati drugje, npr. v globalnih trendih glede uporabe medijev oziroma radijskega medija med mladimi, ne pa v kvoti slovenske glasbe". Ali to pomeni, da so globalni trendi vse slovenske radijske postaje prizadeli naenkrat, in sicer po prvem juliju, ko je začel veljati nov sistem obveznega predvajanja domače glasbe, ki ga nekateri ocenjujejo za najbolj zapletenega na svetu?! Se je internet z vsemi njegovimi družbenimi omrežji (Facebook, Twitter, Instagram ...) na slovenskem medijskem trgu pojavil šele 1. julija 2016? Zakaj imamo ponovni tisti zoprni občutek, ki veje iz odgovorov kulturnega ministrstva - namreč da nas ima nekdo za bebce?!

 

Iz odgovorov ministrstva, ki ga vodi "upokojenec" Anton Peršak, je tudi razvidno, da jih uničenje radijskega trga prav nič ne zanima ali skrbi. Cilji so bili namreč po njihovem mnenju z zadnjimi spremembami zakona o medijih "vsekakor doseženi". "Z uveljavitvijo novega 86.a člena se je evidentno dosegla večja pojavnost slovenske glasbe, vključno z glasbo v slovenskem jeziku in mlajšo od dveh let, v dnevnih terminih slovenskih radijskih postaj," so zadovoljni na ministrstvu, kjer ne pristajajo na očitek, da so naredili kakršnokoli napako, še manj pa, da bi bili zanjo odgovorni. So torej za padanje poslušanosti in odpuščanja na radijskih postajah odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo, pod pristojnost katerega na primer spadata letalski in pomorski promet?!

 

Glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

 

 

Sicer pa naj bi padanje poslušanosti po zadnjih zakonskih spremembah prizadelo tudi vodilna radijska programa v Sloveniji – tako javni Val 202 kot zasebni Radio 1. Slednji je imel v juniju rekordno poslušanost, po treh mesecih upoštevanja zakonsko določenih deležev kvote pa je zabeležil najnižjo poslušanost v zadnjih petih letih. "Trenutno razmišljamo, kaj storiti: ali pustiti v glasbeni opremi zahtevan odstotek slovenske glasbe, da se ta trend nadaljuje, kar nas bo pripeljalo na rob preživetja. Ali pa začnemo kršiti zakon, kar pa dolgoročno pomeni odvzem frekvence in tako kot v prvem primeru spet propad radijske postaje," poudarja glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

 

Bolj pomenljiv, morda tudi bolj zaskrbljujoč utegne biti podatek, dodaja odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, da je poslušanost vseh radijskih programov v Sloveniji skupaj letos v opaznem padanju, kar se prejšnja leta ni dogajalo. "Morda bi se morali zakonodajalec in zagovorniki zamisliti predvsem nad tem podatkom," je jasen Štular.

 

 

Kakšna je torej rešitev?

 

Rešitev, kako bi lahko slovenske radijske postaje preživele v obdobju interneta, je jasna. "Za začetek morajo črtati vse kvote za komercialne radie. Niti za programe posebnega pomena in javni radio to nima nobenega smisla, ker fantje in dekleta tudi tam razumejo svoje delo in se dobro zavedajo svojega poslanstva," je prepričan Greiner z mariborskega Radia City. Po njegovem mnenju so kvote neumnost, saj ne rešujejo realnega problema kvalitete slovenske glasbe. "Siliti potrošnike v nakup katerih koli izdelkov je kontraproduktivno," o pomenu zgrešenih političnih odločitev razmišlja naš mariborski sogovornik.

 

Čehovin (Radio Capris) ob tem dodaja, da bo ministrstvo za kulturo moralo sprejeti odgovornost tudi za ljudi, ki so zaradi zakona in njegovega izvajanja že izgubili službe, "ker delodajalec (lastnik radijske postaje) zaradi padca poslušanosti trpi finančne posledice in ne more zagotavljati rednih plač". To so, kot pravi, dejstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380