Do kam dejansko seže nova diplomatska, politična in lobistična blamaža Slovenije, v tem trenutku lahko le ugibamo. Očitno pa je ponovno zelo izpostavljen naš stari znanec, minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je precej bolj poslovno aktiven v svojem uradu, kot mu to dopušča funkcija. Toda Benjamin Wakounig, ki se ukvarja z družinskim turizmom in je obenem tudi predsednik Slovenske gospodarske zbornice (SGZ) s sedežem v Celovcu, se je pred mesecem na celjskem Obrtnem sejmu nasmejan fotografiral tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki bržkone niti ni vedel, da je ta koroški Slovenec tudi ekskluzivni lobist Novomatica za Slovenijo. V normalnih okoliščinah bi bilo za premierja takšno fotografiranje lahko problematično, saj predstavlja nevarnost ustvarjanja vtisa neupravičene pristranskosti. Avstrijski igralniški velikan Novomatic ima namreč v Sloveniji konkretne poslovne interese (Hit!), zato je fotografija, na kateri sta premier in njihov lobist, preveč pomenljiva. Kaj menijo o tem, smo povprašali tudi Novomatic; odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

Toda še bolj kot premier Cerar se v zvezi z lobistom Wakounigom izpostavlja minister brez listnice Gorazd Žmavc, ki se je na začetku letošnjega leta že pojavil v aferi s projektom Slovenci - o tem smo januarja poročali tudi na Portalu PLUS (vir). Do pred kratkim precej neopaženi minister Gorazd Žmavc oziroma njegov Urad očitno nista samo priročna vreča za prelivanje javnega denarja v zasebne žepe, kar smo na razkrili v primeru projekta komuniciranja s Slovenci po svetu, kjer je na zasebnih računih nekega podjetja neupravičeno končalo več deset tisoč evrov javnega denarja. Epiloga zgodba še ni dobila, če odštejemo Računsko sodišče in dejstvo, da je minister Žmavc - da bi se zaščitil pred posledicami teh akrobacij - žrtvoval svojega svetovalca Dejana Podgorška. Pametno, kajti slednji se je zaradi svoje "podjetnosti", ko je šlo za javna sredstva, medtem znašel tudi v kriminalističnih preiskavah.

Netransparentno lobistično spletkarstvo najvišje kategorije

Očitno pa je gospod Žmavc, ki je rekorder med ministri v kategoriji službenih potovanj v tujino (trenutno je denimo na poti v Argentino in Brazilijo), precej agilen tudi pri lobiranju za različne gospodarske družbe, pri čemer spretno izkorišča razvejano diplomatsko-poslovno mrežo, ki je povezana z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in zunanjim ministrstvom njegovega strankarskega šefa Karla Erjavca. Pomemben del te zamejske mreže je tudi Slovenska gospodarska zbornica na avstrijskem Koroškem oziroma njen predsednik Benjamin Wakounig, ki svojo formalno funkcijo menda zelo kreativno povezuje z zastopanjem interesov določenih podjetij, med katerimi je opazen zlasti avstrijski igralniški gigant Novomatic. Ta že dalj časa v širši javnosti velja za enega izmed kandidatov za nakup ostankov slovenskega državnega igralništva, družbo Hit iz Nove Gorice. Po naših zanesljivih informacijah je gospod Wakounig prek svojega "kontakta" ministra Žmavca letos obiskal tudi tedanjega državnega sekretarja Metoda Dragonjo (pa verjetno še koga) na ministrstvu za finance, ki je bil takrat zadolžen tudi za Slovenski državni holding (SDH), ta pa ima v svojem portfelju tudi družbo Hit. Zadeva je seveda povezana s precej verjetno privatizacijo te družbe v naslednjih letih, pri čemer pa mora Slovenija najprej spremeniti Zakon o igrah na srečo, ki je - glej ga zlomka! - prav v teh mesecih v pripravi na ministrstvu za finance.

Lobiranje za določene interese samo po sebi seveda ni prepovedano ali nenavadno, če poteka transparentno in v skladu z zakonodajo. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodi t.i. register lobistov (vir), kjer pa gospoda Wakouniga ne najdemo. Prav zato njegove lobistične aktivnosti v sodelovanju z ministrom Žmavcem (ter očitno še kom v naši javni upravi) predstavljajo nesprejemljivo, netransparentno in neformalno lobistično mrežo, v katero so pomešani zasebni, poslovni, politični in še bogsigavedi kakšni interesi. Vprašanje je tudi, ali takšen resen in ugleden naročnik, kot je Novomatic, sploh ve, koga je dejansko najel za pomoč v Sloveniji, in kako ta nelegalni lobist deluje.

Slovenska diplomacija v primežu zasebnih interesov: minister Žmavc v sredini, Benjamin Wakounig skrajno desno.

Malo za Avstrijce, malo za Slovence, malo zase?

Po naših informacijah Wakounig na različnih formalnih in neformalnih sestankih s predstavniki naše vlade, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, kabineta predsednika vlade, ministrstva za finance ipd. poleg interesov Novomatica prepleta in zastopa še interese različnih drugih naročnikov, pri čemer smo v uredništvu dobili namige, da na področju iger na srečo v stilu "več muh na en mah" sproti lobira tudi za nekatera slovenska podjetja, kar bomo v nadaljevanju tudi ustrezno raziskali.

V vsakem primeru smo in bomo od vseh omenjenih zahtevali ustrezne odgovore. Ko bomo prejeli pojasnila vseh vpletenih, bo slika postala bolj jasna in bomo lahko to novo afero, ki dobiva razsežnosti mednarodnega škandala, lažje prišli do dna. Tudi premier Cerar, ki se na sejmih naivno fotografira z neregistriranimi lobisti tujih korporacij, se ne bo mogel več tako izmikati vprašanjem glede spornega delovanja svojega ministra Žmavca, ki ga je do sedaj ščitil močan, a gotovo ne neprebojen oklep pomembne koalicijske stranke DeSUS.