Komentar

Kako naprej, 2. del: Kako to, da Nobelove nagrade praviloma dobivajo profesorji privatnih univerz?

Moderni trg stališč, prepričanj in informacij oblikuje učinkovite ovire in ograje zoper nelegitimne in krivične pojave. Na nek paradoksalnen način je za nemoteno delovanje tega trga odgovorna vlada. Da bi takšen kulturni vrvež deloval na podlagi raznolikosti, enakopravnosti in kontradiktornosti, se v modernih državah intelektualci in njihove ustanove držijo "stran" od države. 

21.10.2016 19:07
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   cerkev   Miro Cerar   Velika Britanija   nacizem   Nemčija

Miro Cerar ima zakonito (pravno) podlago, da je predsednik slovenske vlade. Če pa ima tudi pravico, da vlada, je veliko vprašanje.

Če se priključite na internet in vtipkate vprašanje "Ali je bila nacistična Nemčija pravna država?", lahko preberete naslednje (korektno) besedilo slovenskega združenja malih delničarjev: "S provokativnim vprašanjem, ali je bila nacistična Nemčija pravna država, preidemo v 20. stoletje. Odgovor je jasen - da! Sovraštvo nacistov do Judov, ki je zajelo vso takratno Nemčijo in je doseglo vrhunec v uničevalnih koncentracijskih taboriščih, je bilo pravno utemeljeno z nemško natančnostjo v tako imenovanih nürnberških zakonih. Vsa morija je imela pravno podlago, čistost rase je zakonsko opredeljena. Torej, ali Slovenija je pravna država? Tudi Slovenija je pravna država, tako v pomenu prevzete definicije kot tudi glede na zgodovinsko refleksijo. Zatohlost in beda države Slovenije sta dovolj zgovorni, da hitro ugotovimo, da pravna država ni deus ex machina... "

 

Če (se) vprašate "Ali ima Miro Cerar pravico biti predsednik slovenske vlade?", je odgovor na dlani: Miro Cerar ima zakonito/pravno podlago, da je predsednik slovenske vlade, če pa ima tudi pravico, da vlada, je veliko vprašanje.

 

Zakaj?

 

1. Ker se volivci leta 2014 niso mogli zares prepričati, ali je SMC (Stranka Mira Cerarja) vredna njihovega zaupanja, saj se je na političnem prizorišču pojavila 2. junija 2014, torej 40 dni pred volitvami, ki jih je vodja opozicije po odločitvi režimskih pravnikov - ki si niso bili povsem tuji s Cerarjem - dočakal v zaporu;

 

2. ker je v času Cerarjeve vlade naraščala razlika med zahtevami/pričakovanji volivcev in dosežki vlade oz. družbenimi razmerami oz. se je zmanjševala legitimnost vlade - predvsem na področju privatizacije in konkurence v gospodarstvu; na področju zunanje politike, zdravstva, pravosodja, šolstva, železniške in cestne infrastrukture, kulture itn.

 

 

Če se pri omenjenih vprašanjih in odgovorih nekoliko zamislimo, si moramo zastaviti še eno vprašanje: kako pa je mogoče doseči pravičnost oz. legitimnost oblasti? Skoraj v vsakem ameriškem pa tudi v filmih drugih zahodnih držav, h katerim se prišteva Slovenija po koncu hladne vojne oz. po osamosvojitvi, bomo videli posnetek sodne dvorane, kjer piše: Verujemo v Boga! Navsezadnje se omenjanju (krščanskega) Boga ne izogibajo niti v Rusiji.

 

Cerkev je dolga stoletja veljala kot vrednotna os zahodnega (in drugega) sveta. Njena vloga je v 20. stoletju gotovo opešala, vendar se ji nobena demokratična družba ne more odreči. To navsezadnje - z vsemi zadržki, ki jih na svoje zvonove obešajo glavni mediji, recimo v zvezi z denacionalizacijo in finančnimi problemi v Mariboru - velja tudi za Slovenijo. Navsezadnje se je za cerkvenega človeka razglasil sam Miro Cerar.

 

Bog in Cerkev danes redkokdaj stojita v ospredju vrednotnih razprav in legitimizacijskih procesov, pač pa sta navzoča v ozadju, včasih v polmraku; včasih komaj vidno in komaj slišno posegata v družbeno, tupatam v politično dogajanje. V zahodnih državah ne pričakujemo političnih odločitev in zakonodaje, ki bi bile naravnost protikrščanske, v Rusiji pa je povezava med Kremljem in pravoslavno cerkvijo zelo tesna.

 

V liberalnih in ateističnih krogih so glede takšnih pripovedi zelo zadržani. Kako pa se liberalci in ateisti branijo pred morebitnimi zablodami pravne države? V večini modernih družb seveda obstaja živahen vrvež intelektualnih povezav in izmenjav. Njihova središča so univerze, inštituti, akademije, različni zavodi in društva, založbe, tudi stranke in njihovi think tanks. K legitimnosti/upravičenosti politike oz. h kritiki delegitimizaciji politične samovolje veliko prispevajo mediji: časniki, revije, TV mreže, internet... Slovenski mediji imajo v tem pogledu pred sabo še velike naloge, razdalje in neshojene poti.

 

Moderni trg stališč, prepričanj, informacij... oblikuje učinkovite ovire in ograje zoper nelegitimne in krivične pojave. Na neki (paradoksalni) način je za nemoteno delovanje tega trga odgovorna vlada. Da bi takšen trg, tj. kulturni vrvež deloval na podlagi raznolikosti, enakopravnosti in kontradiktornosti, se raziskovalni in kulturni skladi v modernih državah, npr. v Veliki Britaniji, oblikujejo po načelu at arm’s length, kar pomeni, da se intelektualci in njihove ustanove držijo "stran" od države. Ta nepristransko spodbuja kulturne procese, ne pripisuje pa si niti odgovornosti niti zaslug za rezultate. V tem pogledu našima ministrstvoma za kulturo in za šolstvo, da ne govorim o predsedniku vlade, precej manjka. Namesto, da bi ravnali kot v modernih državah, popuščajo levičarski retoriki, ki se izživlja s preganjanjem zasebne pobude in privatnih šol. Le kako to, da Nobelove nagrade praviloma podeljujejo profesorjem privatnih univerz?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
12
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,322
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,318
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,810
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,696
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,075
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,467
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,279
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,541
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,948
10/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,345