Komentar

Kako naprej, 2. del: Kako to, da Nobelove nagrade praviloma dobivajo profesorji privatnih univerz?

Moderni trg stališč, prepričanj in informacij oblikuje učinkovite ovire in ograje zoper nelegitimne in krivične pojave. Na nek paradoksalnen način je za nemoteno delovanje tega trga odgovorna vlada. Da bi takšen kulturni vrvež deloval na podlagi raznolikosti, enakopravnosti in kontradiktornosti, se v modernih državah intelektualci in njihove ustanove držijo "stran" od države. 

21.10.2016 19:07
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   legitimnost   cerkev   Miro Cerar   Velika Britanija   nacizem   Nemčija

Miro Cerar ima zakonito (pravno) podlago, da je predsednik slovenske vlade. Če pa ima tudi pravico, da vlada, je veliko vprašanje.

Če se priključite na internet in vtipkate vprašanje "Ali je bila nacistična Nemčija pravna država?", lahko preberete naslednje (korektno) besedilo slovenskega združenja malih delničarjev: "S provokativnim vprašanjem, ali je bila nacistična Nemčija pravna država, preidemo v 20. stoletje. Odgovor je jasen - da! Sovraštvo nacistov do Judov, ki je zajelo vso takratno Nemčijo in je doseglo vrhunec v uničevalnih koncentracijskih taboriščih, je bilo pravno utemeljeno z nemško natančnostjo v tako imenovanih nürnberških zakonih. Vsa morija je imela pravno podlago, čistost rase je zakonsko opredeljena. Torej, ali Slovenija je pravna država? Tudi Slovenija je pravna država, tako v pomenu prevzete definicije kot tudi glede na zgodovinsko refleksijo. Zatohlost in beda države Slovenije sta dovolj zgovorni, da hitro ugotovimo, da pravna država ni deus ex machina... "

 

Če (se) vprašate "Ali ima Miro Cerar pravico biti predsednik slovenske vlade?", je odgovor na dlani: Miro Cerar ima zakonito/pravno podlago, da je predsednik slovenske vlade, če pa ima tudi pravico, da vlada, je veliko vprašanje.

 

Zakaj?

 

1. Ker se volivci leta 2014 niso mogli zares prepričati, ali je SMC (Stranka Mira Cerarja) vredna njihovega zaupanja, saj se je na političnem prizorišču pojavila 2. junija 2014, torej 40 dni pred volitvami, ki jih je vodja opozicije po odločitvi režimskih pravnikov - ki si niso bili povsem tuji s Cerarjem - dočakal v zaporu;

 

2. ker je v času Cerarjeve vlade naraščala razlika med zahtevami/pričakovanji volivcev in dosežki vlade oz. družbenimi razmerami oz. se je zmanjševala legitimnost vlade - predvsem na področju privatizacije in konkurence v gospodarstvu; na področju zunanje politike, zdravstva, pravosodja, šolstva, železniške in cestne infrastrukture, kulture itn.

 

 

Če se pri omenjenih vprašanjih in odgovorih nekoliko zamislimo, si moramo zastaviti še eno vprašanje: kako pa je mogoče doseči pravičnost oz. legitimnost oblasti? Skoraj v vsakem ameriškem pa tudi v filmih drugih zahodnih držav, h katerim se prišteva Slovenija po koncu hladne vojne oz. po osamosvojitvi, bomo videli posnetek sodne dvorane, kjer piše: Verujemo v Boga! Navsezadnje se omenjanju (krščanskega) Boga ne izogibajo niti v Rusiji.

 

Cerkev je dolga stoletja veljala kot vrednotna os zahodnega (in drugega) sveta. Njena vloga je v 20. stoletju gotovo opešala, vendar se ji nobena demokratična družba ne more odreči. To navsezadnje - z vsemi zadržki, ki jih na svoje zvonove obešajo glavni mediji, recimo v zvezi z denacionalizacijo in finančnimi problemi v Mariboru - velja tudi za Slovenijo. Navsezadnje se je za cerkvenega človeka razglasil sam Miro Cerar.

 

Bog in Cerkev danes redkokdaj stojita v ospredju vrednotnih razprav in legitimizacijskih procesov, pač pa sta navzoča v ozadju, včasih v polmraku; včasih komaj vidno in komaj slišno posegata v družbeno, tupatam v politično dogajanje. V zahodnih državah ne pričakujemo političnih odločitev in zakonodaje, ki bi bile naravnost protikrščanske, v Rusiji pa je povezava med Kremljem in pravoslavno cerkvijo zelo tesna.

 

V liberalnih in ateističnih krogih so glede takšnih pripovedi zelo zadržani. Kako pa se liberalci in ateisti branijo pred morebitnimi zablodami pravne države? V večini modernih družb seveda obstaja živahen vrvež intelektualnih povezav in izmenjav. Njihova središča so univerze, inštituti, akademije, različni zavodi in društva, založbe, tudi stranke in njihovi think tanks. K legitimnosti/upravičenosti politike oz. h kritiki delegitimizaciji politične samovolje veliko prispevajo mediji: časniki, revije, TV mreže, internet... Slovenski mediji imajo v tem pogledu pred sabo še velike naloge, razdalje in neshojene poti.

 

Moderni trg stališč, prepričanj, informacij... oblikuje učinkovite ovire in ograje zoper nelegitimne in krivične pojave. Na neki (paradoksalni) način je za nemoteno delovanje tega trga odgovorna vlada. Da bi takšen trg, tj. kulturni vrvež deloval na podlagi raznolikosti, enakopravnosti in kontradiktornosti, se raziskovalni in kulturni skladi v modernih državah, npr. v Veliki Britaniji, oblikujejo po načelu at arm’s length, kar pomeni, da se intelektualci in njihove ustanove držijo "stran" od države. Ta nepristransko spodbuja kulturne procese, ne pripisuje pa si niti odgovornosti niti zaslug za rezultate. V tem pogledu našima ministrstvoma za kulturo in za šolstvo, da ne govorim o predsedniku vlade, precej manjka. Namesto, da bi ravnali kot v modernih državah, popuščajo levičarski retoriki, ki se izživlja s preganjanjem zasebne pobude in privatnih šol. Le kako to, da Nobelove nagrade praviloma podeljujejo profesorjem privatnih univerz?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,504
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,913
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,782
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,270
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,316
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,041
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,328
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 781
09/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 750
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,416