Mogoče zato, ker: "Nacizem* pomeni mladost, svežino, moč, akcijo in vitaliteto, muslimanske** svinje so preperele, slina se jim nabira okrog ustnih kotičkov. Kdo vas je zaslepljeval, da ne vidite tako jasnih stvari? Nacizem pomeni moč in oblast in rad bi videl tistega, ki bi bil zares raje bebast, slaboten in preganjan. Je bil bog demokratičen, ko je z eno potezo odtrgal vodo od neba?"***

Neizpodbitno dejstvo je, da bi Avstrija rada porušila rojstno hišo Adolfa Hitlerja zato, da bi na istem tlorisu zgradila nadomestno arhitekturo z novo namembnostjo. Sosednja država se namreč hoče znebiti ene od točk spomina na vodjo projekta velike Germanije, velike nemške Evrope. V kraju Braunau am Inn na nemško-avstrijski meji si ne želijo, da bi njihov kraj postal zbirališče starih ali bodočih hitlerjancev. Kljub temu se množice, ki v ospredje postavljajo vrline Adolfa Hitlerja, nenehoma večajo. Vsekakor niso zanemarljive. Predvsem zaradi tega ne, ker je nacizem seksi: "Nisem goreč pristaš pobijanja tujcev, neznanca je vredno ubiti zgolj zaradi denarja, ne zaradi umetnosti. Če vojak ubije vojaka, je to nekaj povprečnega. Če pa simpatičen, lep, eleganten mladenič z nastopom odtrga čeljust svoji materi ali s palcem predre odprtino v lobanji svojega bratca, medtem ko se ležerno pogovarja in njegov religiozni, mirni, odprti in modri pogled ničesar ne zgubi v svoji nedolžnosti" ... O, svetloba!***

Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je rojstna hiša Adolfa Hitlerja nadvse privlačna za tiste, ki se istovetijo z njegovo ideološko sistematizacijo, z njegovimi enostavnimi, sistemskimi izumi, ki rešujejo zapletene probleme človeštva. Njegove sledilce v mestu privlači arhitekturna atmosfera zgornje štajerske ulice z imenom "Blut und Boden". Privlači jih urejen stavbni fond, ki je v majhnih krajih srednje Evrope do obisti zglajen in prepojen s pitoresknostjo. S svojim historicizmom mestece posnema bližnja regionalna središča. V enodružinskih in večstanovanjskih hišah biva želja po ruralnosti. Nostalgija za izgubljenim ruralnim horizontom. Ideologija kmečkega, "Blut und Boden" je osrednja čustvena reakcija nacionalnega ponosa.

Že v nekaj urah po aneksiji, leta 1938, se je Adolf Hitler prišel v Braunau am Inn priklonit svojemu kulturnemu izročilu. Priklonil se je prvotnemu besedilu življenja, ki ga je izoblikovalo. Prvotno besedilo življenja pa oblikuje vse! Didaktična tabla: Oglejte si na medmrežju arhitekturno formo carinskega prehoda, ki ga je gledal Adolf Hitler, ko je z materjo obiskoval očeta carinika na carinskem prehodu v Braunau am Innu!

Hiša, v kateri se je 1889. leta rodil Adolf Hitler v mestu Braunau.

Rojstna hiša Adolfa Hitlerja je še ena od redkih obstoječih spominskih struktur v sosednji državi, ki je neposredno povezana z Adolfom Hitlerjem. Odločevalci sosednje države hočejo na vsak način preprečiti, da bi njegova rojstna hiša postala kačje gnezdo na prsih hitlerjanske revizje, zgodovinske revizije! Retorično vprašanje: Ali bodo z rušenjem rojstne hiše Adolfa Hitlerja uničili zgodovinsko dediščino, čeprav tisto najtemnejšo, z najglobjo in najdaljšo senco, ki sploh lahko pade na človeško bitje?

Zgodovina je dokumetirano dejstvo, ki s pomočjo iluzije na podlagi ideološke govorice zgradi potencialno resnico o preteklem času. To, kar lahko z gotovovostjo potrdimo, je, da zgodovine ne moremo misliti kot razvizje "velikega načrta". Zgodovina je žal le tisto, kar z veliko stopnjo moči zagovarja nihilistična retrospekcija. Zgodovina je tisto, kar naredimo, da je zgodovina! Vsaka preteklost ima svoje sisteme, v katere se države in posamezniki neizogibno zapletamo in spotikamo. Zgodovinska raziskava ni poskus razumeti preteklost, ampak je vedno brezpogojno propagandistično orodje za uporabo sodobnih političnih bojev. Kot orodje za uveljavljanje družbene moči. Zgodovinska revizija je ponoven pregled pretekle dogodkovnosti. Revizja je ponovna sodba o dogodkih, na osnovi novih spoznanj na osnovi predpostavk, ki so bile že zdavnaj izrečene. Revizija je skupna obnova procesov, ki smo jih enkrat ali celo že večkrat opravili.

Je bil bog demokratičen, ko je z eno potezo odtrgal vodo od neba? Kdor me bo uspel o tem prepričati, bo naredil iz Tomaža Šalamuna ovco, in vnuki mojih vnukov bodo pokorni njegovemu rodu. Do takrat pa ostajam to, kar sem, in dokler ne zberem dovolj orožja, denarja in ljudi, dokler ne zberem dovolj blaga za uniforme svojih dečkov, dokler v vojsko in Udbo ne infiltriram dovolj mladih genijev, bom pisal pesmi o lepoti narave in se skromno in tiho pripravljal na veliki dan.***

Hitler v krogu svojih mladih oboževalk.

Če je torej zgodovina zgolj izmišljotina bolj ali manj talentiranih zgodovinarjev, potem je več kot logično, da si tisti, ki zanikajo hitlerjanski holokavst, prizadevajo k temu, da bi zmanjšali statistiko števila zaprtih, mučenih, sestradanih, ubitih in sežganih ter zakopanih v množičnih grobiščih. Ti trgujejo s pologom v banki ideoloških uslug in zaslug. Zato moramo vse, ampak čisto vse, čimprej pozgodoviniti, vse moramo zapreti in shraniti v časovnost. Zato tudi sam predlagam, da se hiša Adolfa Hitlerja podre in na njenem mestu postavi spomenik, posvečen Adolfu Hitlerju! Na spomeniku (za njegovo obliko naj se razpiše javni natečaj) naj piše:

"Dovolj mi je socialne mimikrije. Edino pobijanje ljudi je resnična akcija, napeta, razburljiva, fantastična."***

Sam vem, da bi poslal na natečaj projekt, v katerem bi predlagal, da se postavi Hitlerju spomenik v obliki dveh njegovih rojstnih hiš. V merilu ena proti deset! Vsi mrtvi si zaslužijo spomin! Zato poskusimo razumeti in opravičiti lepe in mlade hitlerjanske kolaboracioniste, ki jih je doletela nepravična smrt. Smrt sto tisočih mladih kolaboracionistov velike nemške Evrope je izraz nerazumevanja nacional-romantičnega zapeljevanja čiste ideje.

_________________________

* beseda fašizem je zamenjana za nacizem

** beseda židi je zamenjana za muslimani

*** Tomaž Šalamun: Zakaj sem fašist