Komentar

Končno je dozorel čas za zakonsko ureditev psihoterapije

Kljub temu da je psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji zelo prepoznavna, je zakonsko še vedno neurejena. Pred dvema tednoma je Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja organiziral javni Posvet o normativni ureditvi področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, kar bi lahko bil prvi korak do sprejema zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim so se sicer na Ministrstvu za zdravje začeli ukvarjati že pred desetimi leti, vendar je tedanji osnutek potem obležal v predalih.

26.10.2016 20:50
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   državni svet   posvet   ministrstvo za zdravje

Foto: arhiv Inštituta Vita Bona

Poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji.

V Sloveniji na področju psihoterapije obstajajo številne težave: poklic psihoterapevta še vedno ni registriran, niti reguliran, obseg psihoterapevtskih storitev je glede na potrebe premjhen. Razlike v kvaliteti in ceni ponujenih psihoterapevtskih storitev so velike, dostopnost psihoterapevtskih storitev slaba. Za uporabnike nimamo preglednega sistema informiranja o vrsti in kvaliteti psihoterapevtskih storitev. Psihoterapija je tudi preslabo integrirana v sistem javnega zdravstva, saj trenutno lahko opravljajo psihoterapijo v tem okviru samo psihiatri in klinični psihologi. Potreb po psihoterapiji je več od omenjene ponudbe. Svoja terapevtska znanja so pridobili v različnih oblikah neformalnega izobraževanja in opravljajo posamične psihoterapevtske storitve pod okriljem svoje osnovne stroke. Velikokrat to opravljajo kot generično psihoterapijo ali svetovanje, saj nimajo kompletne psihoterapevtske izobrazbe za poklicnega psihoterapevta.

 

V obdobju 2006-2010 je Ministrstvo za zdravje (MZ) že prepoznalo potrebo po ureditvi tega področja, zato je imenovalo Delovno skupino za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti. V njej so predstavniki Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPS), Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), Društva psihologov Slovenije oziroma družinske terapije na Teološki fakulteti pripravili osnutek zakona, ki naj bi šel leta 2011 v javno razpravo. Sredi leta 2010 so bile kljub prizadevanjem posameznikov iz delovne skupine s prihodom novega ministra vse aktivnost zaustavljene.

 

 

Kolegij treh fakultet

 

Predstavniki ZPS in SKZP so januarja 2016 ponovno obudili prizadevanja za zakonsko ureditev psihoterapij in v ta namen podpisali memorandum. Temu dobremu zgledu je julija letos sledil še Kolegij fakultet. Predstavniki Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice (FUDŠ) in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (TeoF), ki izvajajo akreditirane študijske programe iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, so skupaj s predstavniki nekaterih strokovnih združenj podpisali dogovor o sodelovanju za normativno ureditev psihoterapije.

 

Sredi oktobra 2016 je na pobudo Kolegija fakultet v polni dvorani Državnega sveta potekala javna okrogla miza o nujnosti zakonske ureditve področja psihoterapije in svetovanja. Rdeča nit vseh razpravljavcev je bila ugotovitev o nujnosti samostojnega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo celovito urejal to področje in ki bo psihoterapijo definiral kot samostojen poklic ter akademsko znanstveno disciplino. Na okrogli mizi so nastopili mag. Miran Možina, direktor SFU Ljubljana, prof. dr. Christian Gostečnik, predstavnik TeoF, prof. dr. Janez Mlakar, predstavnik FUDŠ, Tomaž Flajs, predsednik SKZP, Irena Kosovel, predsednica omenjene Delovne skupine za pripravo zakona, ki je delovala v okviru MZ, Nadja Čobal, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ter poslanca in člana parlamentarnega odbora za zdravstvo Jelka Godec in Jernej Vrtovec. Povabilu se niso odzvali v ZPS, žal pa je kljub dobremu odzivu manjkal tudi predsednik odbora Državnega zbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.

 

Organizatorji so najbolj pogrešali ravno predstavnike ZPS, saj si želijo njihovega sodelovanja. Sodelovanje in usklajenost med vsemi strokovnjaki sta namreč bistvenega pomena za nadaljevanje prizadevanj za zakonsko ureditev psihoterapije. Še vedno je premalo dialoga med strokovnjaki: nekateri se bojijo sprememb, drugi konkurence, tretji obstanejo na različnih nivojih izobrazbe za poklicnega psihoterapevta, najdejo pa se celo redki, ki menijo, da je trenutna situacija dovolj urejena in da spremembe niso potrebne. Toda stanje v Sloveniji je dejansko kritično. Po statističnih podatkih je pri nas premalo psihoterapevtov, ki so po evropskih standardih usposobljeni za opravljanje psihoterapije kot samostojnega poklica. Nadzora nad tem področjem sploh ni in terapevt je lahko vsak šarlatan, brez izobrazbe in brez kakršnegakoli dela na sebi. Zakon bi moral biti tak, da ne bi spet omogočal različnim skupinam, da bodo prišli do svojih ugodnosti, zatirali pa vse ostale oziroma razvoj, ampak bi moral biti namenjen spodbujanju kvalitete izobraževanja terapevtov in omogočiti, da to na ustrezen način pridobijo

 

 

Zakaj je "stroka neenotna"

 

Marsikje gre za osebne zamere, neplodna rivalstva ali slab uvid v situacijo, ki je zaskrbljujoča: poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in  antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji. Seveda je farmakološko zdravljenje marsikje nujno in potrebno. Toda uporabo psihofarmakov bi lahko zmanjšali, če bi psihiatrično zdravljenje povezali s psihoterapijo. Ker pa je ta zaradi neurejenega statusa danes na voljo le omejenemu številu ljudi, se večina zanjo ne odloči in pristane na zdravilih. Pogosto govorimo o škodljivih učinkih psihofarmakov, vendar zaradi neurejenih razmer na področju psihoterapije prepogosto ostajajo edina oblika pomoči ljudem z duševnimi motnjami.

 

Na posvetu se je odprla tudi debata o vstopnih pogojih za izobraževanje za samostojen poklic psihoterapevta. Predstavniki SKZP so zagovarjali stališče, da naj se za psihoterapevta usposabljajo samo tisti, ki že imajo nek poklic in so kritični do neposrednega akademskega študija psihoterapije po maturi, ki je mogoč na SFU Ljubljana. Vendar če je takoj po maturi možen študij medicine, psihologije in drugih poklicev, ki zahtevajo od diplomantov, da sredi dvajsetih let prevzemajo velike odgovornosti na področju zdravstvene in psihološke pomoči, zakaj naj bi bilo s psihoterapijo drugače.

 

Med pogostimi reakcijami na ureditev psihoterapije pri nas se je na posvetu pojavljalo vprašanje različne predizobrazbe. Kolegij fakultet se zgleduje po evropskih in ameriških načelih, kjer psihoterapevtska medicinska izobrazba (kakor je govora izključno v Sloveniji) nista pogoj za delovanje, pač pa je nujna le humanistična izobrazba. Medicinska predizobrazba je predmet razprave le v Sloveniji. Psihoterapija ne posega na področje psihiatrije – pravzaprav je vsak terapevt ob sumu psihopatologije dolžan klienta poslati na ustrezno psihiatrično diagnostiko. Zanimiv je bil tudi odgovor dr. Roberta Cvetka, psihologa in zakonskega družinskega terapevta, na kritike o uspešnosti delovanja psihoterapevtov brez medicinske predizobrazbe. Zavzel se je za resnejšo evalvacijo psihoterapevtskih storitev in poročal o dobrem zgledu zakonskih družinskih terapevtov, katerih večina pri svojem delu že uporablja vprašalnike za kontrolo kvalitete svojega dela. Gre za to, da z znanstvenimi pripomočki preverimo, ali je psihoterapija res uspešna. Zaenkrat evalvacije pri nas večina preostale stroke ne uporablja, dobrodošlo pa bi bilo, da bi jih.

 

 

Na koncu je vse v rokah politike...

 

Na posvetu so željo po sodelovanju predstavili tudi poslanci, aktivno sta se ga udeležila predstavnika SDS in NSi, razumevanje in načelno podporo pa so na pogovorih pokazali tudi v SMC, SD in Združeni levici. S strani MZ je prisotna državna sekretarka Nadja Čobal pustila dober vtis, saj je bilo iz njenih besed razbrati, da si kljub trenutni neurejenosti tudi ministrstvo želi sprememb. Ob tem velja izraziti pomislek v zvezi s preventivnimi akcijami ministrstev, ki spodbujajo k zmanjšanju pitja alkohola, opustitvi kajenja cigaret, ničelni toleranci nasilja in počasnejši vožnji; različne institucije so zanje porabila milijone evrov, ne da bi pomislile, da tovrstne akcije ne le da nimajo učinka, ampak imajo lahko močan protiučinek. Psihoterapevti se zavedamo, da različnih zasvojenosti ne rešujejo televizijske reklame ali jumbo oglasi, pač pa kvalitetno psihoterapevtsko delo z ljudmi.

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
4
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.435
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.191
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.551
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.154
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.913
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.200
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.592