Komentar

Končno je dozorel čas za zakonsko ureditev psihoterapije

Kljub temu da je psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji zelo prepoznavna, je zakonsko še vedno neurejena. Pred dvema tednoma je Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja organiziral javni Posvet o normativni ureditvi področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, kar bi lahko bil prvi korak do sprejema zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim so se sicer na Ministrstvu za zdravje začeli ukvarjati že pred desetimi leti, vendar je tedanji osnutek potem obležal v predalih.

26.10.2016 20:50
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   državni svet   posvet   ministrstvo za zdravje

Foto: arhiv Inštituta Vita Bona

Poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji.

V Sloveniji na področju psihoterapije obstajajo številne težave: poklic psihoterapevta še vedno ni registriran, niti reguliran, obseg psihoterapevtskih storitev je glede na potrebe premjhen. Razlike v kvaliteti in ceni ponujenih psihoterapevtskih storitev so velike, dostopnost psihoterapevtskih storitev slaba. Za uporabnike nimamo preglednega sistema informiranja o vrsti in kvaliteti psihoterapevtskih storitev. Psihoterapija je tudi preslabo integrirana v sistem javnega zdravstva, saj trenutno lahko opravljajo psihoterapijo v tem okviru samo psihiatri in klinični psihologi. Potreb po psihoterapiji je več od omenjene ponudbe. Svoja terapevtska znanja so pridobili v različnih oblikah neformalnega izobraževanja in opravljajo posamične psihoterapevtske storitve pod okriljem svoje osnovne stroke. Velikokrat to opravljajo kot generično psihoterapijo ali svetovanje, saj nimajo kompletne psihoterapevtske izobrazbe za poklicnega psihoterapevta.

 

V obdobju 2006-2010 je Ministrstvo za zdravje (MZ) že prepoznalo potrebo po ureditvi tega področja, zato je imenovalo Delovno skupino za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti. V njej so predstavniki Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPS), Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), Društva psihologov Slovenije oziroma družinske terapije na Teološki fakulteti pripravili osnutek zakona, ki naj bi šel leta 2011 v javno razpravo. Sredi leta 2010 so bile kljub prizadevanjem posameznikov iz delovne skupine s prihodom novega ministra vse aktivnost zaustavljene.

 

 

Kolegij treh fakultet

 

Predstavniki ZPS in SKZP so januarja 2016 ponovno obudili prizadevanja za zakonsko ureditev psihoterapij in v ta namen podpisali memorandum. Temu dobremu zgledu je julija letos sledil še Kolegij fakultet. Predstavniki Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice (FUDŠ) in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (TeoF), ki izvajajo akreditirane študijske programe iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, so skupaj s predstavniki nekaterih strokovnih združenj podpisali dogovor o sodelovanju za normativno ureditev psihoterapije.

 

Sredi oktobra 2016 je na pobudo Kolegija fakultet v polni dvorani Državnega sveta potekala javna okrogla miza o nujnosti zakonske ureditve področja psihoterapije in svetovanja. Rdeča nit vseh razpravljavcev je bila ugotovitev o nujnosti samostojnega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo celovito urejal to področje in ki bo psihoterapijo definiral kot samostojen poklic ter akademsko znanstveno disciplino. Na okrogli mizi so nastopili mag. Miran Možina, direktor SFU Ljubljana, prof. dr. Christian Gostečnik, predstavnik TeoF, prof. dr. Janez Mlakar, predstavnik FUDŠ, Tomaž Flajs, predsednik SKZP, Irena Kosovel, predsednica omenjene Delovne skupine za pripravo zakona, ki je delovala v okviru MZ, Nadja Čobal, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ter poslanca in člana parlamentarnega odbora za zdravstvo Jelka Godec in Jernej Vrtovec. Povabilu se niso odzvali v ZPS, žal pa je kljub dobremu odzivu manjkal tudi predsednik odbora Državnega zbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.

 

Organizatorji so najbolj pogrešali ravno predstavnike ZPS, saj si želijo njihovega sodelovanja. Sodelovanje in usklajenost med vsemi strokovnjaki sta namreč bistvenega pomena za nadaljevanje prizadevanj za zakonsko ureditev psihoterapije. Še vedno je premalo dialoga med strokovnjaki: nekateri se bojijo sprememb, drugi konkurence, tretji obstanejo na različnih nivojih izobrazbe za poklicnega psihoterapevta, najdejo pa se celo redki, ki menijo, da je trenutna situacija dovolj urejena in da spremembe niso potrebne. Toda stanje v Sloveniji je dejansko kritično. Po statističnih podatkih je pri nas premalo psihoterapevtov, ki so po evropskih standardih usposobljeni za opravljanje psihoterapije kot samostojnega poklica. Nadzora nad tem področjem sploh ni in terapevt je lahko vsak šarlatan, brez izobrazbe in brez kakršnegakoli dela na sebi. Zakon bi moral biti tak, da ne bi spet omogočal različnim skupinam, da bodo prišli do svojih ugodnosti, zatirali pa vse ostale oziroma razvoj, ampak bi moral biti namenjen spodbujanju kvalitete izobraževanja terapevtov in omogočiti, da to na ustrezen način pridobijo

 

 

Zakaj je "stroka neenotna"

 

Marsikje gre za osebne zamere, neplodna rivalstva ali slab uvid v situacijo, ki je zaskrbljujoča: poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in  antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji. Seveda je farmakološko zdravljenje marsikje nujno in potrebno. Toda uporabo psihofarmakov bi lahko zmanjšali, če bi psihiatrično zdravljenje povezali s psihoterapijo. Ker pa je ta zaradi neurejenega statusa danes na voljo le omejenemu številu ljudi, se večina zanjo ne odloči in pristane na zdravilih. Pogosto govorimo o škodljivih učinkih psihofarmakov, vendar zaradi neurejenih razmer na področju psihoterapije prepogosto ostajajo edina oblika pomoči ljudem z duševnimi motnjami.

 

Na posvetu se je odprla tudi debata o vstopnih pogojih za izobraževanje za samostojen poklic psihoterapevta. Predstavniki SKZP so zagovarjali stališče, da naj se za psihoterapevta usposabljajo samo tisti, ki že imajo nek poklic in so kritični do neposrednega akademskega študija psihoterapije po maturi, ki je mogoč na SFU Ljubljana. Vendar če je takoj po maturi možen študij medicine, psihologije in drugih poklicev, ki zahtevajo od diplomantov, da sredi dvajsetih let prevzemajo velike odgovornosti na področju zdravstvene in psihološke pomoči, zakaj naj bi bilo s psihoterapijo drugače.

 

Med pogostimi reakcijami na ureditev psihoterapije pri nas se je na posvetu pojavljalo vprašanje različne predizobrazbe. Kolegij fakultet se zgleduje po evropskih in ameriških načelih, kjer psihoterapevtska medicinska izobrazba (kakor je govora izključno v Sloveniji) nista pogoj za delovanje, pač pa je nujna le humanistična izobrazba. Medicinska predizobrazba je predmet razprave le v Sloveniji. Psihoterapija ne posega na področje psihiatrije – pravzaprav je vsak terapevt ob sumu psihopatologije dolžan klienta poslati na ustrezno psihiatrično diagnostiko. Zanimiv je bil tudi odgovor dr. Roberta Cvetka, psihologa in zakonskega družinskega terapevta, na kritike o uspešnosti delovanja psihoterapevtov brez medicinske predizobrazbe. Zavzel se je za resnejšo evalvacijo psihoterapevtskih storitev in poročal o dobrem zgledu zakonskih družinskih terapevtov, katerih večina pri svojem delu že uporablja vprašalnike za kontrolo kvalitete svojega dela. Gre za to, da z znanstvenimi pripomočki preverimo, ali je psihoterapija res uspešna. Zaenkrat evalvacije pri nas večina preostale stroke ne uporablja, dobrodošlo pa bi bilo, da bi jih.

 

 

Na koncu je vse v rokah politike...

 

Na posvetu so željo po sodelovanju predstavili tudi poslanci, aktivno sta se ga udeležila predstavnika SDS in NSi, razumevanje in načelno podporo pa so na pogovorih pokazali tudi v SMC, SD in Združeni levici. S strani MZ je prisotna državna sekretarka Nadja Čobal pustila dober vtis, saj je bilo iz njenih besed razbrati, da si kljub trenutni neurejenosti tudi ministrstvo želi sprememb. Ob tem velja izraziti pomislek v zvezi s preventivnimi akcijami ministrstev, ki spodbujajo k zmanjšanju pitja alkohola, opustitvi kajenja cigaret, ničelni toleranci nasilja in počasnejši vožnji; različne institucije so zanje porabila milijone evrov, ne da bi pomislile, da tovrstne akcije ne le da nimajo učinka, ampak imajo lahko močan protiučinek. Psihoterapevti se zavedamo, da različnih zasvojenosti ne rešujejo televizijske reklame ali jumbo oglasi, pač pa kvalitetno psihoterapevtsko delo z ljudmi.

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Vse najboljše ob vaši smrti, Konstantin Eduardovič Ciolkovski!
0
05.12.2020 22:53
Ciolkovski je raziskoval je bivališča v vesolju, v okolju brez gravitacije vesoljske obleke in splošne prilagoditve človeka. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.141
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.687
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.208
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.253
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.680
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.263
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.388
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.268