Komentar

Končno je dozorel čas za zakonsko ureditev psihoterapije

Kljub temu da je psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji zelo prepoznavna, je zakonsko še vedno neurejena. Pred dvema tednoma je Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja organiziral javni Posvet o normativni ureditvi področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, kar bi lahko bil prvi korak do sprejema zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim so se sicer na Ministrstvu za zdravje začeli ukvarjati že pred desetimi leti, vendar je tedanji osnutek potem obležal v predalih.

26.10.2016 20:50
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   državni svet   posvet   ministrstvo za zdravje

Foto: arhiv Inštituta Vita Bona

Poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji.

V Sloveniji na področju psihoterapije obstajajo številne težave: poklic psihoterapevta še vedno ni registriran, niti reguliran, obseg psihoterapevtskih storitev je glede na potrebe premjhen. Razlike v kvaliteti in ceni ponujenih psihoterapevtskih storitev so velike, dostopnost psihoterapevtskih storitev slaba. Za uporabnike nimamo preglednega sistema informiranja o vrsti in kvaliteti psihoterapevtskih storitev. Psihoterapija je tudi preslabo integrirana v sistem javnega zdravstva, saj trenutno lahko opravljajo psihoterapijo v tem okviru samo psihiatri in klinični psihologi. Potreb po psihoterapiji je več od omenjene ponudbe. Svoja terapevtska znanja so pridobili v različnih oblikah neformalnega izobraževanja in opravljajo posamične psihoterapevtske storitve pod okriljem svoje osnovne stroke. Velikokrat to opravljajo kot generično psihoterapijo ali svetovanje, saj nimajo kompletne psihoterapevtske izobrazbe za poklicnega psihoterapevta.

 

V obdobju 2006-2010 je Ministrstvo za zdravje (MZ) že prepoznalo potrebo po ureditvi tega področja, zato je imenovalo Delovno skupino za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti. V njej so predstavniki Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPS), Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), Društva psihologov Slovenije oziroma družinske terapije na Teološki fakulteti pripravili osnutek zakona, ki naj bi šel leta 2011 v javno razpravo. Sredi leta 2010 so bile kljub prizadevanjem posameznikov iz delovne skupine s prihodom novega ministra vse aktivnost zaustavljene.

 

 

Kolegij treh fakultet

 

Predstavniki ZPS in SKZP so januarja 2016 ponovno obudili prizadevanja za zakonsko ureditev psihoterapij in v ta namen podpisali memorandum. Temu dobremu zgledu je julija letos sledil še Kolegij fakultet. Predstavniki Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice (FUDŠ) in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (TeoF), ki izvajajo akreditirane študijske programe iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, so skupaj s predstavniki nekaterih strokovnih združenj podpisali dogovor o sodelovanju za normativno ureditev psihoterapije.

 

Sredi oktobra 2016 je na pobudo Kolegija fakultet v polni dvorani Državnega sveta potekala javna okrogla miza o nujnosti zakonske ureditve področja psihoterapije in svetovanja. Rdeča nit vseh razpravljavcev je bila ugotovitev o nujnosti samostojnega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo celovito urejal to področje in ki bo psihoterapijo definiral kot samostojen poklic ter akademsko znanstveno disciplino. Na okrogli mizi so nastopili mag. Miran Možina, direktor SFU Ljubljana, prof. dr. Christian Gostečnik, predstavnik TeoF, prof. dr. Janez Mlakar, predstavnik FUDŠ, Tomaž Flajs, predsednik SKZP, Irena Kosovel, predsednica omenjene Delovne skupine za pripravo zakona, ki je delovala v okviru MZ, Nadja Čobal, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ter poslanca in člana parlamentarnega odbora za zdravstvo Jelka Godec in Jernej Vrtovec. Povabilu se niso odzvali v ZPS, žal pa je kljub dobremu odzivu manjkal tudi predsednik odbora Državnega zbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.

 

Organizatorji so najbolj pogrešali ravno predstavnike ZPS, saj si želijo njihovega sodelovanja. Sodelovanje in usklajenost med vsemi strokovnjaki sta namreč bistvenega pomena za nadaljevanje prizadevanj za zakonsko ureditev psihoterapije. Še vedno je premalo dialoga med strokovnjaki: nekateri se bojijo sprememb, drugi konkurence, tretji obstanejo na različnih nivojih izobrazbe za poklicnega psihoterapevta, najdejo pa se celo redki, ki menijo, da je trenutna situacija dovolj urejena in da spremembe niso potrebne. Toda stanje v Sloveniji je dejansko kritično. Po statističnih podatkih je pri nas premalo psihoterapevtov, ki so po evropskih standardih usposobljeni za opravljanje psihoterapije kot samostojnega poklica. Nadzora nad tem področjem sploh ni in terapevt je lahko vsak šarlatan, brez izobrazbe in brez kakršnegakoli dela na sebi. Zakon bi moral biti tak, da ne bi spet omogočal različnim skupinam, da bodo prišli do svojih ugodnosti, zatirali pa vse ostale oziroma razvoj, ampak bi moral biti namenjen spodbujanju kvalitete izobraževanja terapevtov in omogočiti, da to na ustrezen način pridobijo

 

 

Zakaj je "stroka neenotna"

 

Marsikje gre za osebne zamere, neplodna rivalstva ali slab uvid v situacijo, ki je zaskrbljujoča: poklic psihoterapevt pri nas ne obstaja, medtem pa farmakološko zdravljenje, predvsem anksiolitike in  antidepresive, uporablja kar 5% Slovencev, kar pomeni 100.000 ljudi. Lahko se samo vprašamo, koliko milijonov evrov z njimi zaslužijo farmacevtski lobiji. Seveda je farmakološko zdravljenje marsikje nujno in potrebno. Toda uporabo psihofarmakov bi lahko zmanjšali, če bi psihiatrično zdravljenje povezali s psihoterapijo. Ker pa je ta zaradi neurejenega statusa danes na voljo le omejenemu številu ljudi, se večina zanjo ne odloči in pristane na zdravilih. Pogosto govorimo o škodljivih učinkih psihofarmakov, vendar zaradi neurejenih razmer na področju psihoterapije prepogosto ostajajo edina oblika pomoči ljudem z duševnimi motnjami.

 

Na posvetu se je odprla tudi debata o vstopnih pogojih za izobraževanje za samostojen poklic psihoterapevta. Predstavniki SKZP so zagovarjali stališče, da naj se za psihoterapevta usposabljajo samo tisti, ki že imajo nek poklic in so kritični do neposrednega akademskega študija psihoterapije po maturi, ki je mogoč na SFU Ljubljana. Vendar če je takoj po maturi možen študij medicine, psihologije in drugih poklicev, ki zahtevajo od diplomantov, da sredi dvajsetih let prevzemajo velike odgovornosti na področju zdravstvene in psihološke pomoči, zakaj naj bi bilo s psihoterapijo drugače.

 

Med pogostimi reakcijami na ureditev psihoterapije pri nas se je na posvetu pojavljalo vprašanje različne predizobrazbe. Kolegij fakultet se zgleduje po evropskih in ameriških načelih, kjer psihoterapevtska medicinska izobrazba (kakor je govora izključno v Sloveniji) nista pogoj za delovanje, pač pa je nujna le humanistična izobrazba. Medicinska predizobrazba je predmet razprave le v Sloveniji. Psihoterapija ne posega na področje psihiatrije – pravzaprav je vsak terapevt ob sumu psihopatologije dolžan klienta poslati na ustrezno psihiatrično diagnostiko. Zanimiv je bil tudi odgovor dr. Roberta Cvetka, psihologa in zakonskega družinskega terapevta, na kritike o uspešnosti delovanja psihoterapevtov brez medicinske predizobrazbe. Zavzel se je za resnejšo evalvacijo psihoterapevtskih storitev in poročal o dobrem zgledu zakonskih družinskih terapevtov, katerih večina pri svojem delu že uporablja vprašalnike za kontrolo kvalitete svojega dela. Gre za to, da z znanstvenimi pripomočki preverimo, ali je psihoterapija res uspešna. Zaenkrat evalvacije pri nas večina preostale stroke ne uporablja, dobrodošlo pa bi bilo, da bi jih.

 

 

Na koncu je vse v rokah politike...

 

Na posvetu so željo po sodelovanju predstavili tudi poslanci, aktivno sta se ga udeležila predstavnika SDS in NSi, razumevanje in načelno podporo pa so na pogovorih pokazali tudi v SMC, SD in Združeni levici. S strani MZ je prisotna državna sekretarka Nadja Čobal pustila dober vtis, saj je bilo iz njenih besed razbrati, da si kljub trenutni neurejenosti tudi ministrstvo želi sprememb. Ob tem velja izraziti pomislek v zvezi s preventivnimi akcijami ministrstev, ki spodbujajo k zmanjšanju pitja alkohola, opustitvi kajenja cigaret, ničelni toleranci nasilja in počasnejši vožnji; različne institucije so zanje porabila milijone evrov, ne da bi pomislile, da tovrstne akcije ne le da nimajo učinka, ampak imajo lahko močan protiučinek. Psihoterapevti se zavedamo, da različnih zasvojenosti ne rešujejo televizijske reklame ali jumbo oglasi, pač pa kvalitetno psihoterapevtsko delo z ljudmi.

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608