Razkrivamo

Operacija NKBM: Prve kazenske ovadbe proti Runjaku in Kastelicu

Poslanec Janko Veber je zaradi suma zlorabe položaja ovadil več oseb v upravi in nadzornem svetu Slovenskega državnega holdinga (SDH). Šlo naj bi za prireditev razpisa za prodajo NKBM, kar bo brez dvoma medijsko zelo odmevna zgodba. Veber je poleg Mateja Runjaka in Gregorja Kastelica prav tako ovadil njune domnevne sostorilce iz zasebnih svetovalnih družb in iz družb, ki so se potegovale za nakup te mariborske banke v državni lasti. 

24.10.2016 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Janko Veber   NKBM   Matej Runjak   SDH   Gregor Kastelic   Triglav   NLB   prodaja   oškodovanje   proračun

Fotografiji: Mediaspeed

Če bi - vsaj teoretično gledano - Vebrova akcija uspela in bi pravosodni organi v primeru NKBM odkrili korupcijo, potem bi se ob uveljavljanju protikorupcijske klavzule lahko dosegla razveljavitev prodaje te nekoč državne banke, ki je bila očitno pod ceno prodana skorajda neznani družbi, registrirani v davčni oazi.

Janko Veber, poslanec, nekdanji šef parlamenta in obrambni minister, ki ga je odnesla afera Veberkom, je ovadbo podal, kot sam pravi, zaradi suma nepravilnosti in izključno na osnovi javno dostopnih informacij in medijskega poročanja v zvezi s prodajo NKBM, o tem pa je obvestil tudi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela in Borisa Štefaneca, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot je razvidno iz ovadbe, poslanec sumi, da je več odgovornih oseb iz uprave in nadzornega sveta SDH "z namenom oškodovanja državnega premoženja sprožilo prirejen postopek prodaje NKBM, s ciljem čim ceneje prodati banko izbranim kupcem". S tem je bila po Vebrovem mnenju onemogočena konkurenca kupcev in bistveno znižana kupnina za prodane delnice NKBM. Na ta način naj bi ovadeni oškodovali državni proračun.

 

In kdo so ovadeni? V oči bode zlasti nekdanji član uprave SDH Matej Runjak, ob njem pa javnosti bistveni manj poznani svetovalec izbranega kupca Gregor Kastelic. Runjak naj bi večkrat komuniciral s predstavniki kupcev banke in njihovimi svetovalci izven prodajnega postopka in jim tako omogočil nakup NKBM ter sklenitev pogodbe pod ugodnejšimi pogoji. Pri Kastelicu, ki je še vedno podpredsednik nadzornega sveta Zavarovalnic Triglav (Runjak je bil njegov predsednik, vendar je bil kasneje razrešen), pa poslanec Veber sumi, da je imel kot podpredsednik nadzornega sveta Triglava "na voljo vse informacije glede stanja banke, danih jamstev države, drugih konkurenčnih ponudb in dodatnih zahtev, s katerimi so bili soočeni drugi potencialni kupci".

 

 

Novi problemi za SDH

 

Ovadba prihaja ravno v času, ko so se notranja trenja na SDH na prvi pogled umirila, saj so nadzorniki "sporazumno razrešili" članico uprave Anjo Strojin Štampar, ki velja za dolgoletno protežiranko Boruta Jamnika. Toda zanimivo je, da so se mediji ob poročanju o domnevni nesposobnosti Anje Strojin Štampar dosledno izogibali nečemu neprimerno bolj pomembnemu; da namreč o njej vemo zelo veliko oziroma glede poklicne kariere in poslovnih referenc v bistvu vse, medtem ko o (začasni) predsednici uprave Slovenskega državnega holdinga Lidiji Glavini ni znanega takorekoč nič. Še največ smo 7. julija letos o njej razkrili na Portalu PLUS v članku Noro: Za 12 milijard državnega premoženja bo skrbela "tržaška podjetnica", o kateri niti Google ne pove ničesar (vir). Naslov je dovolj zgovoren in pove vse.

 

A če se vrnemu k Runjaku oziroma Kastelicu, ki ju je ovadil poslanec Veber: za Kastelica sumi, da so ga v funkciji svetovalca kupca ovadeni informirali o konkurenčnih ponudbah, podelitvi državnih jamstev in stanju prodajnega postopka. Teh informacij pa drugi ponudniki niso imeli, trdi Veber, ki sumi, da je Gregor Kastelic informacije posredoval naprej kupcu in mu omogočil izločitev drugih ponudnikov in znižanje nakupne cene za NKBM.

 

 

Sum, težak stotine milijonov

 

"Sumim, da so ovadeni po izbiri končnega kupca poskrbeli za državni prevzem obveznosti banke za podrejene obveznosti banke in za prevzem davčnih obveznosti. To je bilo javnosti  predstavljeno kot zahteva kupca. To koncesijo so kupcu omogočili po zaključku postopka, ko so bili drugi kupci že izločeni iz postopka", piše naprej v ovadbi. Potencialna finančna korist bi lahko znašala 700 milijonov evrov (600 iz naslova podrejenih obveznosti in 100 iz zakonitih davkov za FURS). Če to drži, potem bo oškodovan državni proračun, poleg tega je s tem država prevzela plačilo zakonitih davkov zasebni družbi.

 

Janko Veber gre nad prodajo NKBM. V ozadju je Boris Štefanec.

 

 

Janko Veber je prepričan, da so ovadeni sklenili kupoprodajno pogodbo z drugim ponudnikom, ki je sodeloval v prodajnem postopku. Novoustanovljena družba iz Luksemburga je Biser Bidco, ki je danes lastnik NKBM, pa v času prodajnega postopka še ni bila ustanovljena (ustanovljena je bila dva tedna pred podpisom pogodbe za nakup NKBM). Ali gre za podjetje, ki je v bistvu poštni predal, ustanovljena pa je bila v davčni oazi?!

 

Veber nadaljuje: "Sumim, da so za prejeto podkupnino kupcu omogočili nakup sistemske banke NKBM na družbo brez zadostnega kapitala Biser Bidco. Tako v primeru izplačila zajamčenih vlog do 100.000 evrov Biser Bidco ne bo imel zadostnih sredstev za izplačilo."

 

Kaj bi to pomenilo? Nič drugega kot to, da bo izplačilo zajamčenih vlog deponentov v celoti bremenilo proračun, torej nas, davkoplačevalce, ki iz Vebrove ovadbe preberemo še en sum, ob katerem bodo šli marsikomu lasje pokonci, saj nakazuje na organiran kriminal: ovadeni naj bi pri dodeljevanju soglasij za nakup sodelovali tudi s posamezniki iz organov Banke Slovenije. Po prepričanju Vebra so ti so izdali edino takšno soglasje v Evropski uniji za prevzem sistemske banke s strani družbe brez zadostnega kapitala, ki je registrirana v davčni oazi:

 

"Sumim tudi, da so ovadeni večkrat priredili interno vrednotenje NKBM. Od finančnih svetovalcev naj bi v času trajanja prodajnega postopka večkrat zahtevali, da znižajo ocenjeno vrednost NKBM, da bi lahko izpeljali prodajo. Tako naj bi s prirejenim vrednotenjem banke omogočili prodajo za končno kupnino 250 milijonov evrov. To je bilo izpeljano kljub temu, da je država neposredno pred prodajo v NKBM vložila več kot milijardo evrov."

 

Na koncu ovadbe, ki bo brez dvoma zelo odmevna, saj gre za nekoč drugo največjo banko v državni lastni pri nas, se Veber spomni, da je na škodljivost paketne prodaje opozoril že s prijavo suma zlorabe položaja proti neznanim osebam v upravi in nadzornemu svetu NLB. Glede slednje naj le spomnimo, da se je kljub intenzivnemu angažmaju nemške Deutsche Bank slovenska vlada nedavno precej presenetljivo odločila, da prodajne postopke začasno zamrzne. Morda bo ta poteza sporožila tudi kakšno javno vprašanje glede prodaje 800 milijonskega paketa slabih terjatev NLB, o čemer smo na Portalu PLUS že pred nekaj tedni uradno zaprosili banko za konkretne(jše) informacije, pa so nas, sklicujoč se na poslovno tajnost, lepo odslovili. Naši viri, ki so napovedali prav takšen razplet, so nam namignili tudi to, da je bil pri paketni prodaji slabih terjatev NLB najverjetneje oškodovan proračun in da bi bil že skrajni čas, da nekdo začne uveljavljati protikorupcijsko klavzulo v primeru NKBM. S tem bi se morda lahko dosegla razveljavitev prodaje, o kateri slovenska javnost ne ve takorekoč nič...

 

----------

PREJELI SMO: POPRAVEK BANKE SLOVENIJE

 

V članku Operacija NKBM: Prve kazenske ovadbe proti Runjaku in Kastelicu, ki je bil 24. 10. 2016 objavljen na Portalu PLUS, so navedene zavajajoče in neresnične navedbe glede jamstva za vloge, ki lahko negativno vplivajo na banko.  Gre za citat trditve poslanca Državnega zbora Janka Vebra v ovadbi, ki pravi: "Tako v primeru izplačila zajamčenih vlog do 100.000 evrov Biser Bidco ne bo imel zadostnih sredstev za izplačilo." In nadaljevanje članka, ki pravi: "Kaj bi to pomenilo? Nič drugega kot to, da bo izplačilo zajamčenih vlog deponentov v celoti bremenilo proračun, torej nas, davkoplačevalce." Ta navedba je neresnična. Sredstev za izplačilo zajamčenih vlog v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge ne zagotavlja lastnik, ampak s svojimi rednimi in izrednimi vplačili banke kot članice sistema jamstva za vloge. Sistem lahko sredstva za izplačilo pridobi tudi z zadolževanjem na trgu, ter s pridobivanjem posojil iz drugih virov. Če sistem ne more pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev, da bi izpolnil svoje obveznosti, lahko manjkajoča sredstva začasno zagotovi tudi Republika Slovenija v obliki kratkoročnega posojila. Posebej opozarjamo, da je izplačilo zajamčenih vlog malo verjeten skrajni ukrep, ki se aktivira šele po uporabi vseh predhodno razpoložljivih oblik posredovanja Banke Slovenije.

 

Ker so v članku navedeni tudi pavšalni namigi o nepravilnostih Banke Slovenije oziroma njenih zaposlenih, povezanih z izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v NKBM, naj ponovimo, kar smo obsežno že pred meseci pojasnjevali medijem. Dovoljenje je izdala ECB. Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje NKBM, je ECB z Banko Slovenije izvedla oceno primernosti bodočega kvalificiranega imetnika ob upoštevanju vrste meril. V skladu z zakonodajo sta Apollo Global Management in Biser Bidco predložila vso predpisano dokumentacijo, ki jo določa Sklep o imetnikih kvalificiranih deleže bank in hranilnic, med njimi tudi izpiske iz sodnega registra vseh relevantnih družb, ki so vključene v verigo upravljanja skupine, katere del bosta postali NKBM in PBS. V skladu z zakonodajo sta Apollo Global Management in Biser Bidco predložila tudi vso predpisano dokumentacijo o članih upravljalnih organov obeh družb, med njimi tudi izpiske iz kazenskih in sodnih evidenc. Banka Slovenije je pri pristojnem nadzornem organu preverila tudi, ali obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranje terorizma. V predloženi dokumentaciji so bili predstavljeni postopki preverjanja izvora sredstev, kot tudi investitorji skladov, katerih sredstva bodo uporabljena tudi za nakup delnic NKBM. Gre za legitimne vlagatelje, večinoma sklade:  javni pokojninski skladi, pokojninski skladi podjetij in druge oblike skladov.

 

Odnosi z javnostmi, Banka Slovenije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
7
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.639
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.073
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.193
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099