Komentar

Neoavantgarda in nacional-provincialna patetika

Avantgardna umetnost je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izoblikovala prav poseben fenomen — revijo, namenjeno manifestaciji umetniških izhodišč in zagovoru lastne poetike. Predvsem pa je bila osrednja misja revij / časopisov projektiranje estetskih udarov v smeri proti družbenemu okusu. Oblikovala je popolnoma drugačne formatirane časopise in revije s popolnoma novim načinom gradnje strani. Mladost šestdesetih let je v umetniških tiskovinah oblikovala svojo svobodo!

29.10.2016 22:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   neoavantgardisti   Božo Bek   Zagreb

Umetniška neoavantgarda se je v federaciji republik Jugoslavije, kjer je bila na oblasti enopartijska nomenklatura, politično pozicionirala bolj levo od levega, na podoben način kot so se manifestirali nosilci historične avantgarde.

Verjetno bi bilo pričakovano, da v današnjem tekstu komentiram razstavo Pionirji računalniške umetnosti, ki so jo odprli v tem tednu, 25. oktobra, v MSUM v Ljubljani! Vau, kako lepa in misleča razstava je to! Navkljub vsemu sem se odločil, da bom pisal o umetnostnem zgodovinarju Božu Beku in njegovi umetniški reviji Bit International, ki so jo v Muzeju za suvremenu umjetnost (MSU) v Zagrebu podnaslavljali kot revijo za teorijo informacij in eksaktno estetiko. Božo Bek je konec štiridesetih let prejšnjega stoletja študiral v Leningradu in Zagrebu. Bil je med pobudniki gradnje zagrebškega muzeja, vzporedno pa je postavil najpomembnejšo serijo dvanajstih razstav in simpozijev na tleh tedanje Jugoslavije z naslovom Nove tendence. Kot poznavalec sovjetskega postoktoberskega umetniškega eksperimenta se je s posebno pozornostjo posvečal opusu Kazimirja Maljeviča. Zaradi njegovega skorajda religioznega prepričanja o pomenu konstruktivizma za svetovno umetnost je zgradil pomembno povezavo s tistim, kar smo pol stoletja kasneje poimenovali računalniška umetnost.

 

Današnji tekst bo bolj kot komentar žanrovsko poročilo z razstave Jugoslovanski neoavantgardni umetniški časopisi, ki je trenutno postavljena v zagrebški galeriji Društva oblikovalcev Hrvaške. Tako kot ima država svoje časopise in revije, tako kot jih imajo opozicije vseh vrst, jih ima tudi umetnost. Avantgardna umetnost je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izoblikovala prav poseben fenomen — revijo, namenjeno manifestaciji umetniških izhodišč in zagovoru lastne poetike. Predvsem pa je bila osrednja misja revij / časopisov projektiranje estetskih udarov v smeri proti družbenemu okusu. Oblikovala je popolnoma drugačne formatirane časopise in revije s popolnoma novim načinom gradnje strani. Mladost šestdesetih let je v umetniških tiskovinah oblikovala svojo svobodo!

 

Razstavo neoavantgardnih umetniških tiskovin v Zagrebu je kustosinja Ana Radovanović omejila na obdobje med leti 1960-1990. Zgodovinske avantgarde pa so od leta 1922 do 1932 umetniško revolucionirale in napadale časopisno nacional-provincialno patetiko! Z zagrebško razstavo smo dobili poskus, da se zaobjame grafično stilno celoto, duh umetniškega časa. Manifestacija duha v obdobju treh desetletji se je vkopala na razstavi v protokonceptualne koridorje. V njih in skozi njih se je oblikovala planetarna zavest. Skozi vizualno in multidisciplinarno prepletanje se je strukturirala globalna zavest. Neposredno je vplivala na vse nove formate bodočih digitalizmov. Tudi v XXI. stoletju. Če se je umetniški "dada" transformiral v "data" se je pesniška "kitica" transformirala v protoalgoritmski zapis.

 

Menim, da je nujno potrebno poudariti, da smo že leta 1971 dobili prvi posku spreglednice, ki nas je informirala o avantgardnih prijemih v umetniških revijah prve tretjine prejšnjega stoletja. S tem se je oblikovala zavest o potrebi katalogizacije umetniških revij, časopisov in njihovem ideogramu. Umetniška neoavantgarda se je v federaciji republik Jugoslavije, kjer je bila na oblasti enopartijska nomenklatura, politično pozicionirala bolj levo od levega, na podoben način kot so se manifestirali nosilci historične avantgarde. Osrednji izum neoavantgardnega umetniškega časopisja je za razliko od avantgardnega ljubljanskega Svetokreta ali Tanka, zagrebško-beograjskega Zenita, zagrebškega Dada-Jazza ali Dada-Joka svoje poslanstvo projecirala v tipografske koreografije. Osrednja usmerjenost umetniških tiskovin po drugi svetovni vojni pa se je oblikovala v smeri objektnosti. Časopise in revije so obravnavali objektno, istočasno pa so se zavzemaliza njihovo dematerializacijo. Manifestirali so izginjanje!

 

Zagrebška razstava na največ 50 kvadratnih metrih grafično fascinantno odpre dosedaj neznan prostor mišljenja objektnosti in njegovega izginjanja. Največkrat so revije in časopisi izhajali kratko obdobje v majhnih nakladah 30 do 500 izvodov, a so kljub temu s svojim strateškim pojavljanjem dokazovali emancipacijo od ideološko propagandne revijalne doktrine. Realizirale so se za razliko od historične avantgardne logike v znakovnih permutacijah in kombinacijah. V svoji pojavnosti so za svoj jezik uporabljale tudi matematične kombinacije, na straneh navideznih revij so bile matematične strukture postavljene kot univerzalni jezik. Mnoge med njimi so matematični jezik organizirale kot vizualen fenomen. Danes jih beremo kot matematično poezijo ali vizualno poezijo. Na straneh ene od njih iz leta 1969 je bilo zapisano: "Naša poezija je najbližja računalniškemu aleatornu." Signalistično so kinetizirale svoje fonetične poetske investicije: "Sodobna znanost uvaja človeka v novi svet. Ko človek misli znanost, se obnavlja kot misleče bitje." Štirideset let pred tem je Vladimir Tatlin zapisal ob svoji razstavi Letatlin"Umetnost naj služi tehnologiji!"

 

Intermedijska civilizacija druge polovice dvajsetega stoletja je z vso intenzivnostjo napadla linearno tekstualnost, napadla je tekstualnost kot literaturo. Kombinacija vizualnega s posebnim poudarkom na kinetičnemu branju je širila možen nabor prihodnjih oblik. Mnoge od njih danes beremo kot hipertekstualnost. Hipertekst označuje mrežo povezav na druge tekste, ki so po duhu nad njim, čez tekst ali izven teksta. Neoavantgardisti niso bili prisiljeni upoštevanja zakonitosti časopisno revijalnega trga, ravno nasprotno! Delovali so z najvišjo stopnjo zaničevanja do tržne stvarnosti. Zavzemali so se za duhovne vrednote osvobojenih besed. Njihove besede so bile potopljene v svobodo. Njihove besede so hotele razbiti literarno kulturo. V tradiciji avantgarde se je neoavantgardna gesta zavzemala za gradnjo nove znakovne kodifikacije. Ta naj bo transnacionalna, sestavljena iz kozmičnega znakovnega jezika! Ker "vesolje" je logično! Za razliko od avantgardnega začetka stoletja gledamo skozi zagrebško razstavo v neoavantgardno drugo polovico stoletja, kot na konglomerat različnih strategij na vseh možnih ravneh.

 

Naj vas na tem mestu obvestim, da na razstavi ni zajetih slovenskih umetniških revij tistega časa, čeprav je naslov razstave Neoavantgardni časopisi s področja bivše Jugoslavije. Če bi poznal avtorico koncepta, bi jo zagotovo vprašal, zakaj ni Kataloga ali Viksa med časopisi, kot so: AdresaAkcentBrezaBit InternationalGalerija 212GorgonaEdicija AKatalog, Koda143Kontaktor, L.H.O.O.Q.Maj 75Mentalni prostorMixedUpUndergroundMoment biltenNeuroartNovine Galerije, Pesmos, PN, Postgorgona, Prvi brojPodroomRokSecond ManifestoSignalTotalUnderground ElevatorWesteast, Wow.

 

Neoavantgardne tiskovine so v času inflacije samoupravnega grotesknega novoreka, ki je bil podoben brbljanju, jezikovnemu mitomanstvu in zblojenim mistifikacijam delovale kot napad na pridobitve ideološke avantgarde. Seveda ne da bi to hotele biti. Ne pozabimo, njihova politična pozicija je bila levo od levega! Njihova velika projekcija je bila usmerjena v to, da postanejo prostor transnacionalne izmenjave umetniških drž. Zaradi tega so bile mnoge med njimi neposredno usmerjene v druge jezikovne bazene, predvsem v angleški jezik.

 

Umetniške revije so se vse po vrsti zavzemale za tako izrazit redukcionizem zapisanega, da so se v mnogih slučajih zreducirale na osnovni znak. Pri obnovi jezika so želele, in šlo je za obnovo!, uporabiti vsa tehnološko-civilizacijska orodja in naprave. Tako računalnik kot matematični jezik ali simbolni jezik. Tudi kot je znakovje znanstvenega jezika: vse je bilo usmerjeno proti nenatančnemu jeziku vseh in nobene možnosti. Zahteva zduževanja poezije in literature z računalniško tehnologijo in z računalniškim jezikom se je pokazala za daljnosežno, kakor tudi uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije. Mladi neoavantgardisti so zahtevali avantgardno gesto v vsakdanjem jeziku. Ta njihova zahteva se je izpolnila. Samo pomislite, kako naslavljate svoje datoteke!

 

Umetnosti zgodovinar Božo Bek je odprl vrta na stežaj Edvardu Zajcu, učencu Avgusta Černigoja, pionirju računalniške umetnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.486
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.521
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.102
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.302
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722