Komentar

Neoavantgarda in nacional-provincialna patetika

Avantgardna umetnost je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izoblikovala prav poseben fenomen — revijo, namenjeno manifestaciji umetniških izhodišč in zagovoru lastne poetike. Predvsem pa je bila osrednja misja revij / časopisov projektiranje estetskih udarov v smeri proti družbenemu okusu. Oblikovala je popolnoma drugačne formatirane časopise in revije s popolnoma novim načinom gradnje strani. Mladost šestdesetih let je v umetniških tiskovinah oblikovala svojo svobodo!

29.10.2016 22:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   neoavantgardisti   Božo Bek   Zagreb

Umetniška neoavantgarda se je v federaciji republik Jugoslavije, kjer je bila na oblasti enopartijska nomenklatura, politično pozicionirala bolj levo od levega, na podoben način kot so se manifestirali nosilci historične avantgarde.

Verjetno bi bilo pričakovano, da v današnjem tekstu komentiram razstavo Pionirji računalniške umetnosti, ki so jo odprli v tem tednu, 25. oktobra, v MSUM v Ljubljani! Vau, kako lepa in misleča razstava je to! Navkljub vsemu sem se odločil, da bom pisal o umetnostnem zgodovinarju Božu Beku in njegovi umetniški reviji Bit International, ki so jo v Muzeju za suvremenu umjetnost (MSU) v Zagrebu podnaslavljali kot revijo za teorijo informacij in eksaktno estetiko. Božo Bek je konec štiridesetih let prejšnjega stoletja študiral v Leningradu in Zagrebu. Bil je med pobudniki gradnje zagrebškega muzeja, vzporedno pa je postavil najpomembnejšo serijo dvanajstih razstav in simpozijev na tleh tedanje Jugoslavije z naslovom Nove tendence. Kot poznavalec sovjetskega postoktoberskega umetniškega eksperimenta se je s posebno pozornostjo posvečal opusu Kazimirja Maljeviča. Zaradi njegovega skorajda religioznega prepričanja o pomenu konstruktivizma za svetovno umetnost je zgradil pomembno povezavo s tistim, kar smo pol stoletja kasneje poimenovali računalniška umetnost.

 

Današnji tekst bo bolj kot komentar žanrovsko poročilo z razstave Jugoslovanski neoavantgardni umetniški časopisi, ki je trenutno postavljena v zagrebški galeriji Društva oblikovalcev Hrvaške. Tako kot ima država svoje časopise in revije, tako kot jih imajo opozicije vseh vrst, jih ima tudi umetnost. Avantgardna umetnost je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izoblikovala prav poseben fenomen — revijo, namenjeno manifestaciji umetniških izhodišč in zagovoru lastne poetike. Predvsem pa je bila osrednja misja revij / časopisov projektiranje estetskih udarov v smeri proti družbenemu okusu. Oblikovala je popolnoma drugačne formatirane časopise in revije s popolnoma novim načinom gradnje strani. Mladost šestdesetih let je v umetniških tiskovinah oblikovala svojo svobodo!

 

Razstavo neoavantgardnih umetniških tiskovin v Zagrebu je kustosinja Ana Radovanović omejila na obdobje med leti 1960-1990. Zgodovinske avantgarde pa so od leta 1922 do 1932 umetniško revolucionirale in napadale časopisno nacional-provincialno patetiko! Z zagrebško razstavo smo dobili poskus, da se zaobjame grafično stilno celoto, duh umetniškega časa. Manifestacija duha v obdobju treh desetletji se je vkopala na razstavi v protokonceptualne koridorje. V njih in skozi njih se je oblikovala planetarna zavest. Skozi vizualno in multidisciplinarno prepletanje se je strukturirala globalna zavest. Neposredno je vplivala na vse nove formate bodočih digitalizmov. Tudi v XXI. stoletju. Če se je umetniški "dada" transformiral v "data" se je pesniška "kitica" transformirala v protoalgoritmski zapis.

 

Menim, da je nujno potrebno poudariti, da smo že leta 1971 dobili prvi posku spreglednice, ki nas je informirala o avantgardnih prijemih v umetniških revijah prve tretjine prejšnjega stoletja. S tem se je oblikovala zavest o potrebi katalogizacije umetniških revij, časopisov in njihovem ideogramu. Umetniška neoavantgarda se je v federaciji republik Jugoslavije, kjer je bila na oblasti enopartijska nomenklatura, politično pozicionirala bolj levo od levega, na podoben način kot so se manifestirali nosilci historične avantgarde. Osrednji izum neoavantgardnega umetniškega časopisja je za razliko od avantgardnega ljubljanskega Svetokreta ali Tanka, zagrebško-beograjskega Zenita, zagrebškega Dada-Jazza ali Dada-Joka svoje poslanstvo projecirala v tipografske koreografije. Osrednja usmerjenost umetniških tiskovin po drugi svetovni vojni pa se je oblikovala v smeri objektnosti. Časopise in revije so obravnavali objektno, istočasno pa so se zavzemaliza njihovo dematerializacijo. Manifestirali so izginjanje!

 

Zagrebška razstava na največ 50 kvadratnih metrih grafično fascinantno odpre dosedaj neznan prostor mišljenja objektnosti in njegovega izginjanja. Največkrat so revije in časopisi izhajali kratko obdobje v majhnih nakladah 30 do 500 izvodov, a so kljub temu s svojim strateškim pojavljanjem dokazovali emancipacijo od ideološko propagandne revijalne doktrine. Realizirale so se za razliko od historične avantgardne logike v znakovnih permutacijah in kombinacijah. V svoji pojavnosti so za svoj jezik uporabljale tudi matematične kombinacije, na straneh navideznih revij so bile matematične strukture postavljene kot univerzalni jezik. Mnoge med njimi so matematični jezik organizirale kot vizualen fenomen. Danes jih beremo kot matematično poezijo ali vizualno poezijo. Na straneh ene od njih iz leta 1969 je bilo zapisano: "Naša poezija je najbližja računalniškemu aleatornu." Signalistično so kinetizirale svoje fonetične poetske investicije: "Sodobna znanost uvaja človeka v novi svet. Ko človek misli znanost, se obnavlja kot misleče bitje." Štirideset let pred tem je Vladimir Tatlin zapisal ob svoji razstavi Letatlin"Umetnost naj služi tehnologiji!"

 

Intermedijska civilizacija druge polovice dvajsetega stoletja je z vso intenzivnostjo napadla linearno tekstualnost, napadla je tekstualnost kot literaturo. Kombinacija vizualnega s posebnim poudarkom na kinetičnemu branju je širila možen nabor prihodnjih oblik. Mnoge od njih danes beremo kot hipertekstualnost. Hipertekst označuje mrežo povezav na druge tekste, ki so po duhu nad njim, čez tekst ali izven teksta. Neoavantgardisti niso bili prisiljeni upoštevanja zakonitosti časopisno revijalnega trga, ravno nasprotno! Delovali so z najvišjo stopnjo zaničevanja do tržne stvarnosti. Zavzemali so se za duhovne vrednote osvobojenih besed. Njihove besede so bile potopljene v svobodo. Njihove besede so hotele razbiti literarno kulturo. V tradiciji avantgarde se je neoavantgardna gesta zavzemala za gradnjo nove znakovne kodifikacije. Ta naj bo transnacionalna, sestavljena iz kozmičnega znakovnega jezika! Ker "vesolje" je logično! Za razliko od avantgardnega začetka stoletja gledamo skozi zagrebško razstavo v neoavantgardno drugo polovico stoletja, kot na konglomerat različnih strategij na vseh možnih ravneh.

 

Naj vas na tem mestu obvestim, da na razstavi ni zajetih slovenskih umetniških revij tistega časa, čeprav je naslov razstave Neoavantgardni časopisi s področja bivše Jugoslavije. Če bi poznal avtorico koncepta, bi jo zagotovo vprašal, zakaj ni Kataloga ali Viksa med časopisi, kot so: AdresaAkcentBrezaBit InternationalGalerija 212GorgonaEdicija AKatalog, Koda143Kontaktor, L.H.O.O.Q.Maj 75Mentalni prostorMixedUpUndergroundMoment biltenNeuroartNovine Galerije, Pesmos, PN, Postgorgona, Prvi brojPodroomRokSecond ManifestoSignalTotalUnderground ElevatorWesteast, Wow.

 

Neoavantgardne tiskovine so v času inflacije samoupravnega grotesknega novoreka, ki je bil podoben brbljanju, jezikovnemu mitomanstvu in zblojenim mistifikacijam delovale kot napad na pridobitve ideološke avantgarde. Seveda ne da bi to hotele biti. Ne pozabimo, njihova politična pozicija je bila levo od levega! Njihova velika projekcija je bila usmerjena v to, da postanejo prostor transnacionalne izmenjave umetniških drž. Zaradi tega so bile mnoge med njimi neposredno usmerjene v druge jezikovne bazene, predvsem v angleški jezik.

 

Umetniške revije so se vse po vrsti zavzemale za tako izrazit redukcionizem zapisanega, da so se v mnogih slučajih zreducirale na osnovni znak. Pri obnovi jezika so želele, in šlo je za obnovo!, uporabiti vsa tehnološko-civilizacijska orodja in naprave. Tako računalnik kot matematični jezik ali simbolni jezik. Tudi kot je znakovje znanstvenega jezika: vse je bilo usmerjeno proti nenatančnemu jeziku vseh in nobene možnosti. Zahteva zduževanja poezije in literature z računalniško tehnologijo in z računalniškim jezikom se je pokazala za daljnosežno, kakor tudi uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije. Mladi neoavantgardisti so zahtevali avantgardno gesto v vsakdanjem jeziku. Ta njihova zahteva se je izpolnila. Samo pomislite, kako naslavljate svoje datoteke!

 

Umetnosti zgodovinar Božo Bek je odprl vrta na stežaj Edvardu Zajcu, učencu Avgusta Černigoja, pionirju računalniške umetnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Rusija je država, ki podpira terorizem
11
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.126
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.956
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 672
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860