Komentar

CETA in vprašanje o demokraciji v Evropi

To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje.

30.10.2016 19:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   Ceta   Evropa   Kanada   prosta trgovina   demokracija   Evropska komisija   Valonija

Foto: Wikimedia

Harmonizacija regulacije med EU in Kanado , ki je ključni element sporazuma Ceta, bo vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh Atlantika pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo?

 

Kar dolgo časa se je zdelo, da bo Valoncem uspelo to, kar ni nobeni izmed 28 vlad držav članic EU. A moč kapitala je očitno neizmerna. Nenehni pritiski, ki so že močno presegli meje dobrega okusa, so bili očitno preveč, da bi lahko Valonija povsem sama ubranila dobro ime in čast Evrope. Interesi velikih so se še enkrat znova izkazali kot premočni in premikavni, da bi tik pred ciljno črto popustili. A to nikakor ne zmanjšuje pomena valonske zgodbe, ki je pokazala na kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti pri postopku sprejemanja Cete. Ne gre zgolj za nekaj pomislekov, na katere so Valonci začeli opozarjati tik pred podpisom sporazuma. V resnici so, kot je povedal valonski premier, Evropsko komisijo že leto dni nazaj opozarjali, da Ceta prinaša zelo veliko tveganj in škodljivih posledic, na katere pod temi pogoji nikakor ne morejo pristati. A očitno jih nihče ni jemal resno. Ne samo njih, nihče ni jemal resno niti več milijonov Evropejcev, ki že leta opozarjajo na to, da sporazumov, kot sta TTIP in Ceta, v Evropi ne smemo sprejeti. Državljanski upor je bil očitno močno podcenjen, kar je velika napaka te sestave Evropske komisije. Predsednik Komisije Juncker je v svojem govoru o stanju Unije sam priznal, da EU ni dovolj socialna in dodal, da moramo to spremeniti, a očitno gre samo za prazne puhlice, saj se s sporazumi, kot je Ceta, v resnici dogaja ravno nasprotno. S tem namreč pristajamo na še večje neenakosti in na zmanjšanje blaginje in to ni trgovinska politika, ki jo potrebuje Evropska unija.

 

Ni naključje, da je prav Valonija tista, ki se je sporazumu najbolj upirala. Gre namreč za regionalno vlado, ki je že po načinu delovanja bližje ljudem kot nacionalne vlade držav ali pa vse prevečkrat zbirokratizirana in odtujena Evropska komisija. Ravno lokalne skupnosti in regije pa so bile v pogajanjih o Ceti povsem prezrte in to kljub temu, da bodo najbolj občutile negativne posledice sporazuma. Zato tudi ni presenečenje, da se je že več kot 2000 evropskih regij in mest razglasilo za območja brez spornih trgovinskih sporazumov, lokalne skupnosti pa so glasne tudi na drugi strani Atlantika. Več kot 50 kanadskih občin je namreč podpisalo resolucijo, v kateri izražajo nasprotovanje Ceti in izpostavljajo predvsem neupravičene posege na področjih javnih naročil, javnih dobrin in pravic do reguliranja. Posebej omenjajo tudi področje voda, ki po njihovem mnenju ne bi smelo biti del sporazuma. Kanada je njihov poziv seveda prezrla, kot je na evropskih tleh enako storila tudi Evropska komisija. 

 

O tveganjih in škodljivih posledicah sporazuma nas opozarja tudi študija Making sense of Ceta, ki predstavlja najbolj celovito analizo ključnih tveganj, pri njenem nastanku pa je sodelovalo veliko število evropskih in tudi kanadskih nevladnih organizacij, zato vključuje pogled z obeh strani. Študija ugotavlja, da Ceta omejuje javne politike na mnogih področjih kot so javna naročila, varnost hrane, javne dobrine, finančna regulacija, intelektualna lastnina (vključno z avtorskimi pravicami in patenti) in delavske pravice. Prav tako ogroža trajnostno podnebno in energetsko politiko ter bo močno prizadela evropsko kmetijstvo. Evropski kmet bo namreč zelo težko konkuriral industrijsko usmerjenemu kanadskemu kmetovanju, ki daje prednost čim nižjim cenam na račun kvalitete izdelkov in zdravja. Postavlja se še vprašanje, kako bodo prakse, ki v Kanadi veljajo za varne, kot sta uporaba hormonov pri proizvodnji govejega mesa in uporaba gensko spremenjenih organizmov, vplivale na evropski trg, saj bo načelo tveganja trčilo ob previdnostno načelo, brez katerega si evropskega trga ne znamo predstavljati. Kot ključno jedro spora pa študija, kot tudi mnoge druge, izpostavlja mehanizem ICS oziroma mednarodna arbitražna sodišča, ki dajejo v roke tujih investitorjev nevarno veliko moč, s katero bodo ti lahko vplivali na sprejemanje zakonodaje in predpisov, s tem pa preko tožb pridobili tudi dostop do javnega denarja – vse to seveda na škodo demokracije. Študija ugotavlja še, da regulatorno sodelovanje, ki je pomemben del Cete, v resnici pomeni predvsem to, da bo harmonizacija regulacije med EU in Kanado vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo? 

 

Tudi če bo Ceta kljub vsej zmedi, ki smo ji priča, v naslednjih dneh le podpisana, bitka še zdaleč ne bo končana. Sporazum mora potrditi še Evropski parlament, nato pa še več kot 30 nacionalnih in regionalnih parlamentov po vsej Evropi. Nekateri izmed njih so do sedaj do Cete že bili kritični, zato je podpora vse prej kot samoumevna. Konec Cete ne bi pomenil konec evropske trgovinske politike, še manj pa bi usodno ogrozil ugled in kredibilnost EU, kot strašijo nekateri. Spomnimo se samo na Acto, mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju, ki je bil leta 2012 zavrnjen. Podobno kot sedaj so tudi takrat trgovinski pogajalci in vlade držav članic dolgo ignorirali proteste in pomisleke javnosti, ki ji je uspelo zbrati skoraj dva in pol milijona podpisov. A na koncu je bil pritisk le prevelik, da bi lahko sporazum dobil podporo v Evropskem parlamentu. To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje. Tudi ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz je opozoril na to, da novodobni trgovinski sporazumi močno presegajo zgolj trgovino, saj posegajo na številna druga področja ter bistveno spreminjajo pravne, sodne in regulativne okvire, vse to pa brez ustrezne legitimnosti in odgovornosti skozi demokratične institucije in postopke. V resnici gre za vprašanje, ali bomo bogatim korporacijam s prikritimi določbami v tako imenovanih trgovinskih sporazumih dovolili, da diktirajo, kako bomo živeli v 21. stoletju, še zapiše. In sam temu dodajam le še naslednje: to, da tega ne želimo, ne pomeni nikakršne katastrofe, temveč zgolj to, da nam je še kako mar, v kakšni Evropi bomo živeli.

 

 

Dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,345
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,936
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,996
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,150
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,028
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444