Komentar

CETA in vprašanje o demokraciji v Evropi

To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje.

30.10.2016 19:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   Ceta   Evropa   Kanada   prosta trgovina   demokracija   Evropska komisija   Valonija

Foto: Wikimedia

Harmonizacija regulacije med EU in Kanado , ki je ključni element sporazuma Ceta, bo vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh Atlantika pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo?

 

Kar dolgo časa se je zdelo, da bo Valoncem uspelo to, kar ni nobeni izmed 28 vlad držav članic EU. A moč kapitala je očitno neizmerna. Nenehni pritiski, ki so že močno presegli meje dobrega okusa, so bili očitno preveč, da bi lahko Valonija povsem sama ubranila dobro ime in čast Evrope. Interesi velikih so se še enkrat znova izkazali kot premočni in premikavni, da bi tik pred ciljno črto popustili. A to nikakor ne zmanjšuje pomena valonske zgodbe, ki je pokazala na kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti pri postopku sprejemanja Cete. Ne gre zgolj za nekaj pomislekov, na katere so Valonci začeli opozarjati tik pred podpisom sporazuma. V resnici so, kot je povedal valonski premier, Evropsko komisijo že leto dni nazaj opozarjali, da Ceta prinaša zelo veliko tveganj in škodljivih posledic, na katere pod temi pogoji nikakor ne morejo pristati. A očitno jih nihče ni jemal resno. Ne samo njih, nihče ni jemal resno niti več milijonov Evropejcev, ki že leta opozarjajo na to, da sporazumov, kot sta TTIP in Ceta, v Evropi ne smemo sprejeti. Državljanski upor je bil očitno močno podcenjen, kar je velika napaka te sestave Evropske komisije. Predsednik Komisije Juncker je v svojem govoru o stanju Unije sam priznal, da EU ni dovolj socialna in dodal, da moramo to spremeniti, a očitno gre samo za prazne puhlice, saj se s sporazumi, kot je Ceta, v resnici dogaja ravno nasprotno. S tem namreč pristajamo na še večje neenakosti in na zmanjšanje blaginje in to ni trgovinska politika, ki jo potrebuje Evropska unija.

 

Ni naključje, da je prav Valonija tista, ki se je sporazumu najbolj upirala. Gre namreč za regionalno vlado, ki je že po načinu delovanja bližje ljudem kot nacionalne vlade držav ali pa vse prevečkrat zbirokratizirana in odtujena Evropska komisija. Ravno lokalne skupnosti in regije pa so bile v pogajanjih o Ceti povsem prezrte in to kljub temu, da bodo najbolj občutile negativne posledice sporazuma. Zato tudi ni presenečenje, da se je že več kot 2000 evropskih regij in mest razglasilo za območja brez spornih trgovinskih sporazumov, lokalne skupnosti pa so glasne tudi na drugi strani Atlantika. Več kot 50 kanadskih občin je namreč podpisalo resolucijo, v kateri izražajo nasprotovanje Ceti in izpostavljajo predvsem neupravičene posege na področjih javnih naročil, javnih dobrin in pravic do reguliranja. Posebej omenjajo tudi področje voda, ki po njihovem mnenju ne bi smelo biti del sporazuma. Kanada je njihov poziv seveda prezrla, kot je na evropskih tleh enako storila tudi Evropska komisija. 

 

O tveganjih in škodljivih posledicah sporazuma nas opozarja tudi študija Making sense of Ceta, ki predstavlja najbolj celovito analizo ključnih tveganj, pri njenem nastanku pa je sodelovalo veliko število evropskih in tudi kanadskih nevladnih organizacij, zato vključuje pogled z obeh strani. Študija ugotavlja, da Ceta omejuje javne politike na mnogih področjih kot so javna naročila, varnost hrane, javne dobrine, finančna regulacija, intelektualna lastnina (vključno z avtorskimi pravicami in patenti) in delavske pravice. Prav tako ogroža trajnostno podnebno in energetsko politiko ter bo močno prizadela evropsko kmetijstvo. Evropski kmet bo namreč zelo težko konkuriral industrijsko usmerjenemu kanadskemu kmetovanju, ki daje prednost čim nižjim cenam na račun kvalitete izdelkov in zdravja. Postavlja se še vprašanje, kako bodo prakse, ki v Kanadi veljajo za varne, kot sta uporaba hormonov pri proizvodnji govejega mesa in uporaba gensko spremenjenih organizmov, vplivale na evropski trg, saj bo načelo tveganja trčilo ob previdnostno načelo, brez katerega si evropskega trga ne znamo predstavljati. Kot ključno jedro spora pa študija, kot tudi mnoge druge, izpostavlja mehanizem ICS oziroma mednarodna arbitražna sodišča, ki dajejo v roke tujih investitorjev nevarno veliko moč, s katero bodo ti lahko vplivali na sprejemanje zakonodaje in predpisov, s tem pa preko tožb pridobili tudi dostop do javnega denarja – vse to seveda na škodo demokracije. Študija ugotavlja še, da regulatorno sodelovanje, ki je pomemben del Cete, v resnici pomeni predvsem to, da bo harmonizacija regulacije med EU in Kanado vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo? 

 

Tudi če bo Ceta kljub vsej zmedi, ki smo ji priča, v naslednjih dneh le podpisana, bitka še zdaleč ne bo končana. Sporazum mora potrditi še Evropski parlament, nato pa še več kot 30 nacionalnih in regionalnih parlamentov po vsej Evropi. Nekateri izmed njih so do sedaj do Cete že bili kritični, zato je podpora vse prej kot samoumevna. Konec Cete ne bi pomenil konec evropske trgovinske politike, še manj pa bi usodno ogrozil ugled in kredibilnost EU, kot strašijo nekateri. Spomnimo se samo na Acto, mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju, ki je bil leta 2012 zavrnjen. Podobno kot sedaj so tudi takrat trgovinski pogajalci in vlade držav članic dolgo ignorirali proteste in pomisleke javnosti, ki ji je uspelo zbrati skoraj dva in pol milijona podpisov. A na koncu je bil pritisk le prevelik, da bi lahko sporazum dobil podporo v Evropskem parlamentu. To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje. Tudi ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz je opozoril na to, da novodobni trgovinski sporazumi močno presegajo zgolj trgovino, saj posegajo na številna druga področja ter bistveno spreminjajo pravne, sodne in regulativne okvire, vse to pa brez ustrezne legitimnosti in odgovornosti skozi demokratične institucije in postopke. V resnici gre za vprašanje, ali bomo bogatim korporacijam s prikritimi določbami v tako imenovanih trgovinskih sporazumih dovolili, da diktirajo, kako bomo živeli v 21. stoletju, še zapiše. In sam temu dodajam le še naslednje: to, da tega ne želimo, ne pomeni nikakršne katastrofe, temveč zgolj to, da nam je še kako mar, v kakšni Evropi bomo živeli.

 

 

Dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
3
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
18
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto
14
30.04.2017 20:30
Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo izbira in kako se izbirajo "strokovnjaki" na slovenskih televizijah?
9
30.04.2017 11:59
Kaj pravi stroka?, je besedna zveza, ki jo zelo radi uporabljajo naši televizijski voditelji v informativnih programih. Ob tej ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.858
03/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.102
04/
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.553
05/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 1.317
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.338
07/
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
Bine Kordež
Ogledov: 1.044
08/
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
Oskar Salobir
Ogledov: 991
09/
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.259
10/
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
Aljuš Pertinač
Ogledov: 4.058