Komentar

CETA in vprašanje o demokraciji v Evropi

To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje.

30.10.2016 19:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   Ceta   Evropa   Kanada   prosta trgovina   demokracija   Evropska komisija   Valonija

Foto: Wikimedia

Harmonizacija regulacije med EU in Kanado , ki je ključni element sporazuma Ceta, bo vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh Atlantika pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo?

 

Kar dolgo časa se je zdelo, da bo Valoncem uspelo to, kar ni nobeni izmed 28 vlad držav članic EU. A moč kapitala je očitno neizmerna. Nenehni pritiski, ki so že močno presegli meje dobrega okusa, so bili očitno preveč, da bi lahko Valonija povsem sama ubranila dobro ime in čast Evrope. Interesi velikih so se še enkrat znova izkazali kot premočni in premikavni, da bi tik pred ciljno črto popustili. A to nikakor ne zmanjšuje pomena valonske zgodbe, ki je pokazala na kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti pri postopku sprejemanja Cete. Ne gre zgolj za nekaj pomislekov, na katere so Valonci začeli opozarjati tik pred podpisom sporazuma. V resnici so, kot je povedal valonski premier, Evropsko komisijo že leto dni nazaj opozarjali, da Ceta prinaša zelo veliko tveganj in škodljivih posledic, na katere pod temi pogoji nikakor ne morejo pristati. A očitno jih nihče ni jemal resno. Ne samo njih, nihče ni jemal resno niti več milijonov Evropejcev, ki že leta opozarjajo na to, da sporazumov, kot sta TTIP in Ceta, v Evropi ne smemo sprejeti. Državljanski upor je bil očitno močno podcenjen, kar je velika napaka te sestave Evropske komisije. Predsednik Komisije Juncker je v svojem govoru o stanju Unije sam priznal, da EU ni dovolj socialna in dodal, da moramo to spremeniti, a očitno gre samo za prazne puhlice, saj se s sporazumi, kot je Ceta, v resnici dogaja ravno nasprotno. S tem namreč pristajamo na še večje neenakosti in na zmanjšanje blaginje in to ni trgovinska politika, ki jo potrebuje Evropska unija.

 

Ni naključje, da je prav Valonija tista, ki se je sporazumu najbolj upirala. Gre namreč za regionalno vlado, ki je že po načinu delovanja bližje ljudem kot nacionalne vlade držav ali pa vse prevečkrat zbirokratizirana in odtujena Evropska komisija. Ravno lokalne skupnosti in regije pa so bile v pogajanjih o Ceti povsem prezrte in to kljub temu, da bodo najbolj občutile negativne posledice sporazuma. Zato tudi ni presenečenje, da se je že več kot 2000 evropskih regij in mest razglasilo za območja brez spornih trgovinskih sporazumov, lokalne skupnosti pa so glasne tudi na drugi strani Atlantika. Več kot 50 kanadskih občin je namreč podpisalo resolucijo, v kateri izražajo nasprotovanje Ceti in izpostavljajo predvsem neupravičene posege na področjih javnih naročil, javnih dobrin in pravic do reguliranja. Posebej omenjajo tudi področje voda, ki po njihovem mnenju ne bi smelo biti del sporazuma. Kanada je njihov poziv seveda prezrla, kot je na evropskih tleh enako storila tudi Evropska komisija. 

 

O tveganjih in škodljivih posledicah sporazuma nas opozarja tudi študija Making sense of Ceta, ki predstavlja najbolj celovito analizo ključnih tveganj, pri njenem nastanku pa je sodelovalo veliko število evropskih in tudi kanadskih nevladnih organizacij, zato vključuje pogled z obeh strani. Študija ugotavlja, da Ceta omejuje javne politike na mnogih področjih kot so javna naročila, varnost hrane, javne dobrine, finančna regulacija, intelektualna lastnina (vključno z avtorskimi pravicami in patenti) in delavske pravice. Prav tako ogroža trajnostno podnebno in energetsko politiko ter bo močno prizadela evropsko kmetijstvo. Evropski kmet bo namreč zelo težko konkuriral industrijsko usmerjenemu kanadskemu kmetovanju, ki daje prednost čim nižjim cenam na račun kvalitete izdelkov in zdravja. Postavlja se še vprašanje, kako bodo prakse, ki v Kanadi veljajo za varne, kot sta uporaba hormonov pri proizvodnji govejega mesa in uporaba gensko spremenjenih organizmov, vplivale na evropski trg, saj bo načelo tveganja trčilo ob previdnostno načelo, brez katerega si evropskega trga ne znamo predstavljati. Kot ključno jedro spora pa študija, kot tudi mnoge druge, izpostavlja mehanizem ICS oziroma mednarodna arbitražna sodišča, ki dajejo v roke tujih investitorjev nevarno veliko moč, s katero bodo ti lahko vplivali na sprejemanje zakonodaje in predpisov, s tem pa preko tožb pridobili tudi dostop do javnega denarja – vse to seveda na škodo demokracije. Študija ugotavlja še, da regulatorno sodelovanje, ki je pomemben del Cete, v resnici pomeni predvsem to, da bo harmonizacija regulacije med EU in Kanado vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo? 

 

Tudi če bo Ceta kljub vsej zmedi, ki smo ji priča, v naslednjih dneh le podpisana, bitka še zdaleč ne bo končana. Sporazum mora potrditi še Evropski parlament, nato pa še več kot 30 nacionalnih in regionalnih parlamentov po vsej Evropi. Nekateri izmed njih so do sedaj do Cete že bili kritični, zato je podpora vse prej kot samoumevna. Konec Cete ne bi pomenil konec evropske trgovinske politike, še manj pa bi usodno ogrozil ugled in kredibilnost EU, kot strašijo nekateri. Spomnimo se samo na Acto, mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju, ki je bil leta 2012 zavrnjen. Podobno kot sedaj so tudi takrat trgovinski pogajalci in vlade držav članic dolgo ignorirali proteste in pomisleke javnosti, ki ji je uspelo zbrati skoraj dva in pol milijona podpisov. A na koncu je bil pritisk le prevelik, da bi lahko sporazum dobil podporo v Evropskem parlamentu. To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje. Tudi ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz je opozoril na to, da novodobni trgovinski sporazumi močno presegajo zgolj trgovino, saj posegajo na številna druga področja ter bistveno spreminjajo pravne, sodne in regulativne okvire, vse to pa brez ustrezne legitimnosti in odgovornosti skozi demokratične institucije in postopke. V resnici gre za vprašanje, ali bomo bogatim korporacijam s prikritimi določbami v tako imenovanih trgovinskih sporazumih dovolili, da diktirajo, kako bomo živeli v 21. stoletju, še zapiše. In sam temu dodajam le še naslednje: to, da tega ne želimo, ne pomeni nikakršne katastrofe, temveč zgolj to, da nam je še kako mar, v kakšni Evropi bomo živeli.

 

 

Dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"
1
17.08.2017 20:27
In ljubezen tudije podobno kotTo noč sem jo videlroman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni
4
16.08.2017 21:03
Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
6
15.08.2017 22:59
Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
20
14.08.2017 22:59
Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki . Če ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
6
13.08.2017 19:28
Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Ali živimo v svetu materije ali živimo v matrici?
3
13.08.2017 05:59
Transhumanizem se zavzema zapreseganje človeka in njegovih omejenih zmogljivostispomočjoznanosti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne meditacije: Življenje je le eno
4
12.08.2017 11:00
Res ne razumem, zakaj so nekateri pripravljeni storiti vse, da bi bili glavni in da bi uresničili svoje cilje, ki so lahko tudi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
24
10.08.2017 20:45
Če kdo misli, da bo razkritje seksualnega škandala v Mestni hiši, kjer je glede na policijske prisluhe mati samohranilka seksala ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
4
07.08.2017 22:15
Zaprtje največje plaže hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu je novica sama po sebi. Ne samo zato, ker se to doslej še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
14
06.08.2017 22:30
Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Odiseja 2001 kot zgodovina neposredne prihodnosti
6
06.08.2017 00:00
Pol stoletja mineva od nastanka znanstveno-religiozne umetnine2001 : Odiseja v vesolju.V tej kinematično znanstveno-religiozni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos
18
05.08.2017 00:00
Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo
14
03.08.2017 22:45
V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ... , je običajen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Oni in mi: Evropa med elitami in ljudstvom
3
01.08.2017 22:06
Kdor bo v prihodnosti gledal nazaj na zgodnja leta 21. stoletja, ga bo presenetil razkorak med tistimi na vrhu, verjetno bi jih ... Več.
Piše: Keith Miles
O strasteh in sanjah: Slovenci in njihove otopele ambicije
11
31.07.2017 22:45
Pred časom sem si ogledal posnetek oddaje Tarča, v kateri me je bolj kot tema pogovora o arbitraži pritegnil medklic dveh ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata
13
31.07.2017 00:30
Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Umetnost ni tekma, ki se zaključi z zmagovalcem na stopničkah
7
30.07.2017 03:13
Nikoli ne bom pozabil, kako sembil zagledanv datum,dan in leto,ki gaje dežurnirediteljnapisal na vogalšolsketable, šepreden ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Deset točk o slovenski neumnosti
13
28.07.2017 22:06
Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari:vesolje inčloveška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
20
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
24
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.509
02/
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.755
03/
Misterija ni več: ameriški podpredsednik Pence si je za Cerarja vzel "dobrih pet minut časa"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.471
04/
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.907
05/
Janko Veber bi zaradi vejice peteršilja odpoklical šefinjo Finančne uprave Jano Ahčin
Uredništvo
Ogledov: 1.674
06/
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.736
07/
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
Laris Gaiser
Ogledov: 1.539
08/
Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!
Vili Kovačič
Ogledov: 1.210
09/
Poletne meditacije: Življenje je le eno
Ivan Simič
Ogledov: 1.036
10/
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.815