Komentar

CETA in vprašanje o demokraciji v Evropi

To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje.

30.10.2016 19:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   Ceta   Evropa   Kanada   prosta trgovina   demokracija   Evropska komisija   Valonija

Foto: Wikimedia

Harmonizacija regulacije med EU in Kanado , ki je ključni element sporazuma Ceta, bo vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh Atlantika pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo?

 

Kar dolgo časa se je zdelo, da bo Valoncem uspelo to, kar ni nobeni izmed 28 vlad držav članic EU. A moč kapitala je očitno neizmerna. Nenehni pritiski, ki so že močno presegli meje dobrega okusa, so bili očitno preveč, da bi lahko Valonija povsem sama ubranila dobro ime in čast Evrope. Interesi velikih so se še enkrat znova izkazali kot premočni in premikavni, da bi tik pred ciljno črto popustili. A to nikakor ne zmanjšuje pomena valonske zgodbe, ki je pokazala na kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti pri postopku sprejemanja Cete. Ne gre zgolj za nekaj pomislekov, na katere so Valonci začeli opozarjati tik pred podpisom sporazuma. V resnici so, kot je povedal valonski premier, Evropsko komisijo že leto dni nazaj opozarjali, da Ceta prinaša zelo veliko tveganj in škodljivih posledic, na katere pod temi pogoji nikakor ne morejo pristati. A očitno jih nihče ni jemal resno. Ne samo njih, nihče ni jemal resno niti več milijonov Evropejcev, ki že leta opozarjajo na to, da sporazumov, kot sta TTIP in Ceta, v Evropi ne smemo sprejeti. Državljanski upor je bil očitno močno podcenjen, kar je velika napaka te sestave Evropske komisije. Predsednik Komisije Juncker je v svojem govoru o stanju Unije sam priznal, da EU ni dovolj socialna in dodal, da moramo to spremeniti, a očitno gre samo za prazne puhlice, saj se s sporazumi, kot je Ceta, v resnici dogaja ravno nasprotno. S tem namreč pristajamo na še večje neenakosti in na zmanjšanje blaginje in to ni trgovinska politika, ki jo potrebuje Evropska unija.

 

Ni naključje, da je prav Valonija tista, ki se je sporazumu najbolj upirala. Gre namreč za regionalno vlado, ki je že po načinu delovanja bližje ljudem kot nacionalne vlade držav ali pa vse prevečkrat zbirokratizirana in odtujena Evropska komisija. Ravno lokalne skupnosti in regije pa so bile v pogajanjih o Ceti povsem prezrte in to kljub temu, da bodo najbolj občutile negativne posledice sporazuma. Zato tudi ni presenečenje, da se je že več kot 2000 evropskih regij in mest razglasilo za območja brez spornih trgovinskih sporazumov, lokalne skupnosti pa so glasne tudi na drugi strani Atlantika. Več kot 50 kanadskih občin je namreč podpisalo resolucijo, v kateri izražajo nasprotovanje Ceti in izpostavljajo predvsem neupravičene posege na področjih javnih naročil, javnih dobrin in pravic do reguliranja. Posebej omenjajo tudi področje voda, ki po njihovem mnenju ne bi smelo biti del sporazuma. Kanada je njihov poziv seveda prezrla, kot je na evropskih tleh enako storila tudi Evropska komisija. 

 

O tveganjih in škodljivih posledicah sporazuma nas opozarja tudi študija Making sense of Ceta, ki predstavlja najbolj celovito analizo ključnih tveganj, pri njenem nastanku pa je sodelovalo veliko število evropskih in tudi kanadskih nevladnih organizacij, zato vključuje pogled z obeh strani. Študija ugotavlja, da Ceta omejuje javne politike na mnogih področjih kot so javna naročila, varnost hrane, javne dobrine, finančna regulacija, intelektualna lastnina (vključno z avtorskimi pravicami in patenti) in delavske pravice. Prav tako ogroža trajnostno podnebno in energetsko politiko ter bo močno prizadela evropsko kmetijstvo. Evropski kmet bo namreč zelo težko konkuriral industrijsko usmerjenemu kanadskemu kmetovanju, ki daje prednost čim nižjim cenam na račun kvalitete izdelkov in zdravja. Postavlja se še vprašanje, kako bodo prakse, ki v Kanadi veljajo za varne, kot sta uporaba hormonov pri proizvodnji govejega mesa in uporaba gensko spremenjenih organizmov, vplivale na evropski trg, saj bo načelo tveganja trčilo ob previdnostno načelo, brez katerega si evropskega trga ne znamo predstavljati. Kot ključno jedro spora pa študija, kot tudi mnoge druge, izpostavlja mehanizem ICS oziroma mednarodna arbitražna sodišča, ki dajejo v roke tujih investitorjev nevarno veliko moč, s katero bodo ti lahko vplivali na sprejemanje zakonodaje in predpisov, s tem pa preko tožb pridobili tudi dostop do javnega denarja – vse to seveda na škodo demokracije. Študija ugotavlja še, da regulatorno sodelovanje, ki je pomemben del Cete, v resnici pomeni predvsem to, da bo harmonizacija regulacije med EU in Kanado vodila do tega, da bodo standardi na obeh straneh pristali na najnižjem skupnem imenovalcu. Je to res tisto, kar si želimo? 

 

Tudi če bo Ceta kljub vsej zmedi, ki smo ji priča, v naslednjih dneh le podpisana, bitka še zdaleč ne bo končana. Sporazum mora potrditi še Evropski parlament, nato pa še več kot 30 nacionalnih in regionalnih parlamentov po vsej Evropi. Nekateri izmed njih so do sedaj do Cete že bili kritični, zato je podpora vse prej kot samoumevna. Konec Cete ne bi pomenil konec evropske trgovinske politike, še manj pa bi usodno ogrozil ugled in kredibilnost EU, kot strašijo nekateri. Spomnimo se samo na Acto, mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju, ki je bil leta 2012 zavrnjen. Podobno kot sedaj so tudi takrat trgovinski pogajalci in vlade držav članic dolgo ignorirali proteste in pomisleke javnosti, ki ji je uspelo zbrati skoraj dva in pol milijona podpisov. A na koncu je bil pritisk le prevelik, da bi lahko sporazum dobil podporo v Evropskem parlamentu. To, da Evropejci zavračamo sporazume kot so Acta, Ceta, TTIP in Tisa ne pomeni, da nismo zmožni pogajanj o trgovinskih politikah, ampak pomeni zgolj to, da želimo predvsem pravično in vzdržno trgovinsko politiko, ki bo transparentna in ki ne bo posegala v socialni sistem, delavske pravice, naravne vire in naše okolje. Tudi ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz je opozoril na to, da novodobni trgovinski sporazumi močno presegajo zgolj trgovino, saj posegajo na številna druga področja ter bistveno spreminjajo pravne, sodne in regulativne okvire, vse to pa brez ustrezne legitimnosti in odgovornosti skozi demokratične institucije in postopke. V resnici gre za vprašanje, ali bomo bogatim korporacijam s prikritimi določbami v tako imenovanih trgovinskih sporazumih dovolili, da diktirajo, kako bomo živeli v 21. stoletju, še zapiše. In sam temu dodajam le še naslednje: to, da tega ne želimo, ne pomeni nikakršne katastrofe, temveč zgolj to, da nam je še kako mar, v kakšni Evropi bomo živeli.

 

 

Dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920