Med kopico zanimivejših poslanskih vprašanj Cerarjevi vladi je našo pozornost vzbudilo tisto, ki opozarja na skrb vzbujajočo nepreglednost poslovanja z nepremičninami, ki so v lasti države. Njihovo upravljanje je namreč že 25 let prepuščeno različnim kriterijem in interesom, zato danes nihče nima celovitega pregleda nad tem, koliko jih dejansko sploh je, koliko so vredne in predvsem v kakšnem stanju so.
Formalni del ureditve je na prvi pogled zgleden. Direktorat za stvarno premoženje, ki spada pod Ministrstvo za javno upravo, tega vodi Boris Koprivnikar, je zadolžen za celo kopico zadev: "Opravlja naloge s področja sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti ter sodeluje pri pripravi predpisov s tega področja, pripravlja odlok ravnanja s stvarnim premoženjem države, opravlja naloge načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave, vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave na podlagi pooblastila, vodi evidenco nepremičnega premoženja v lasti države, celovito obravnava kaducitetno premoženje, opravlja strokovne in izvedbene naloge za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje z nepremičnim premoženjem v upravljanju ministrstva, upravlja in gospodari s počitniškimi kapacitetami v upravljanju ministrstva, izvaja strokovno-tehnična opravila za Stanovanjsko komisijo Vlade Republike Slovenije ter skrbi za pravno in dejansko urejenost stanovanj, ureja pravna razmerja na meji z Republiko Hrvaško in na opuščenih mejnih prehodih z Italijansko Republiko, Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko ter opravlja ter druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, v skladu z zakonom ali aktom vlade."
Kaj to pomeni v jeziku, ki ga razume povprečno inteligenten državljan? Med drugim tudi to, da je Direktorat za stvarno premoženja zadolžen za investicije in za upravljanje z državnimi nepremičninami, torej tudi stanovanji, počitniškimi enotami in garažami. Posebej se bomo osredotočili na počitniške enote, ki naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 100, od tega 60% na Hrvaškem, natančneje v Istri, Lošinju, Cresu in na Pagu. V Sloveniji so državni apartmaji oziroma počitniške enote v Portorožu, Luciji, Piranu, Bovcu, Termah Čatež, Kranjski Gori, Rogli, Bohinjski Bistrici ter na Kopah. Pravila glede uporabe in koriščenja so jasna: prednost imajo zaposleni v državni upravi, vendar pa lahko proste enote najame kdorkoli. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo boste našli natančen seznam in pravila koriščenja (vir).
Komu koristi neurejeno stanje
Morda koga vse skupaj spominja na družbeno lastnino oziroma na čase sindikalnega turizma. V javnem interesu je danes predvsem tisti del, ki se nanaša na Demografski sklad, na katerega bi morala država postopoma prenesti upravljalske pravice na vseh nepremičninah, ki so v lasti Republike Slovenije. O takšnem skladu govorijo določbe zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Kot je znano, ravno ta pravni akt predvideva ustanovitev neodvisnega in avtonomnega rezervnega sklada, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z njim pa naj bi dodatno zagotavljali stalne vire za financiranje pokojninskega sistema.
Ker kljub seznamu počitniških nepremičnin še vedno ni enotnega registra vseh nepremičnin v državni lasti, se prodaje in nakupi teh nepremičnin ne opravljajo enotno in na osnovi jasnih strokovnih kriterijev. Vprašanje je tudi, ali sploh kdo ve, kakšna je donosnost nepremičnin v državni lasti. Zaradi tega, ker nimamo strategije upravljanja nepremičnin in dolgoročne usmeritve za ohranjanje njihove vrednosti, se že pojavljajo dvomi glede transparentnosti obstoječega stanja. Obstaja namreč nevarnost osebnega okoriščanje posameznikov, ki se na različnih nivojih ukvarjajo z upravljanjem teh nepremičnin pod različnimi komercialnimi pogoji. To potencialno omogoča krepitev korupcije, kar pomeni tveganje oškodovanja državnega premoženja, s katerim bi morala vlada kot nosilec izvršilne oblasti razpolagati kot dober gospodar, čim bolj racionalno, transparentno in predvsem v javnemu interesu.
Šest poslanskih vprašanj vladi
Ob počitniških enotah bi morale biti na seznamu tudi vse tiste nepremičnine, ki jih država doma in na tujem potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Gre za predvsem hiše, stanovanja, poslovne objekte in vso preostalo infrasktrukturo, katere skupna vrednost bi lahko dosegla vrednost več sto milijonov evrov. Zaradi tega so odgovori, ki jih bo podala vlada za spodnja vprašanja, vsekakor zelo pomembni, kajti govorimo o premoženju vseh nas. Vprašanja pa so sledeča:
1. Koliko je vseh nepremičnin v lasti Republike Slovenije (seznam teh nepremičnin, opis in kvadratura, podatki o njihovi posamični in skupni vrednosti, ter posamični in skupni donos iz njihovega upravljanja za zadnjih 5 let)?
2. Katere nepremičnine je vlada prodala v zadnjih petih letih, komu so bile prodane in pod kakšnimi komercialnimi pogoji?
3. Katere nepremičnine je vlada kupila v zadnjih petih letih, od koga in pod kakšnimi komercialnimi pogoji?
4. Katere nepremičnine v lasti države so bile dane v najem v zadnjih petih letih, komu in pod kakšnimi komercialnimi pogoji?
5. Ali pristojni državni organi evidentirajo osebno premoženje in registrirajo eventualno povečanje osebnega premoženja oseb, ki strokovno upravljajo nepremičnine v lasti Republike Slovenije?
6. Kateri državni organ je pristojen za upravljanje nepremičnin v državni lasti?
7. Ali vlada predvideva prenos nepremičnin v lasti Republike Slovenije na Demografski sklad?