Komentar

Uredniški komentar: Zakaj je Donald Trump še vedno boljša izbira od Hillary Rodham Clinton

Veliki finale predsedniških volitev v Združenih državah se približuje vrhuncu. V sredo zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času bomo vedeli, kdo bo prihodnja štiri leta stanoval v Beli hiši. Ker je medijska kampanja v zadnjih tednih dosegla vrelišče, obenem pa je - vsaj kar se t.i. mainstreama tiče - opazno pristranska, se mi zdi prav, da napišem nekaj tehtnih pomislekov glede kredibilnosti Hillary Rodham Clinton.

08.11.2016 15:50
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Donald Trump   Hillary Clinton   volitve   ZDA   8. november

Ameriški mediji so Trumpu lahko očitali le "moralno oporečnost", obenem pa so si zatiskali oči pred okostnjaki v omarah njegove protikandidatke, ki je nekakšna sprevržena ženska verzija Franka Underwooda.

Tokratne volitve so prelomne v več pogledih. Tako za Ameriko in Američane kot tudi za Evropo in ves svet. Prvi znaki, da bo spopad trd in neizprosen, so se pokazali že v času tekem za strankarski nominaciji. Demokrati so pragmatično, a docela nenačelno iz igre izločili Bernieja Sandersa, čeprav je (bil) kot politik neprimerno manj kompromitiran kot Hillary, toda dejstvo je, da je bil za demokratsko elito prevelik "socialist", zato se je Sandersa po prvih uspehih klan Clintonovih neusmiljeno lotil z vso medijsko mašinerijo. Podobne probleme so imeli tudi v republikanski stranki, le da je tam politični "outsider" porazil vse strankine favorite, Jeba Busha pravzaprav celo z najmanj težavami. Toda kljub jasni zmagi na konvenciji je Donald Trump za precejšen del republikanskega establishmenta ostal problematičen; ironija je, da bi bila Hillary Clinton zanje boljša kandidatka in bi jo rade volje podprli, če jim tega ne bi preprečevala strankarska disciplina in predvsem strah pred razpadom stranke. Zaradi tega so se Trumpa lotili bolj zahrbtno, izkoristili vsak njegov spodrsljaj za pozive k umiku. Klan Bushovih je šel s majhno pomočjo Billya Busha še dlje in je Trumpa napadel z video oziroma audio posnetkom njegovega moškega kvantanja, širokoustenja in seksističnih opazk. Pred 50 leti se nad tem ne bi nihče obregnil, danes pa je zaradi politične korektnosti, ki očitno postaja novi totalitarizem, vsakršno takšno govorjenje za politika strogo prepovedano. Pred 70 leti bi lahko predsedniški kandidat koga ozmerjal, pa mu to ne bi škodovalo. Deloma zaradi neprimerno manjše občutljivosti volivcev na stvari, ki so (vsaj na prvi pogled) malenkostne, vsekakor pa zaradi vpliva medijev in cenzure. Američani dolgo niso imeli pojma, da je njihov priljubljeni predsednik Roosevelt zaradi paraliziranosti ni mogel niti vstati, kaj šele hoditi, in da so ga zato na vseh posnetkih "ujeli" v sedečem položaju...

 

Nekoč so ameriški mediji več let cenzurirali dejstvo, da je predsednik Roosevelt paraliziran...

 

 

Hillary in njena trupla

 

Danes je nemogoče prikriti še tako droben detajl, zlasti v primeru, da medijski preiskovalci neusmiljeno vrtajo po osebni ali poslovni preteklosti predsedniškega kandidata. Dokaz očitne favoriziranosti Hillary Clinton se skriva ravno v tem grmu: kljub njeni "bogati" zgodovini, ki sega celo še v čas pred guvernerstvom njenega soproga Billa Clintona, v omarah pa skriva kup okostnjakov, jo t.i. mainstream mediji prizanesljivo puščajo pri miru. Celo zadeve Bengazi ji ne obešajo za vrat, pa bi ji lahko. Civilna družba in nevladne organizacije bi ji vsekakor morale obrniti hrbet že zaradi Wikileaksa in njegovega zaščitnega znaka Juliana Assanga, ujetega na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer so mu odklopili internet, da ne bi slučajno v javnost spravil kak dokument, obremenilen za najverjetnejšo bodočo predsednico Združenih držav Amerike. Kajti prav to je Assange napovedal - pa se je zgodilo to, da je ostal brez interneta in odvetnika. Njegov odvetnik John Jones je namreč v Londonu ob sedmih zjutraj skočil pred vlak. Šlo je za samomor, so se glasili izsledki uradne preiskave, ki pa ji tako ali tako nihče ne verjame. Bolj je verjetno to, da bi objava kakršnega koli dokumenta, ki kompromitira Hillary Clinton, preveč ogrozila določene interese, zaradi česar je tveganje za kritične posameznike postalo smrtno nevarno. Dobesedno. O tem, da je Hillary za seboj puščala trupla, najbrž ni treba posebej razpravljati. Če ne drugače, so umirali ljudje po svetu zaradi vojaških operacij, za katerimi sta stala Pentagon in State Department, ki ga je vodila v obdobju 2009-2013.

 

 

V čem je sploh Trumpov problem

 

Kljub temu da ima Hillary kot dolgoletna politična funkcionarka na glavi neprimerno več masla (takšnega in drugačnega), se ameriški mediji bolj ukvarjajo s Trumpovim značajem, izjavami in njegovim načinom komunikacije. Motita jih sproščenosti in neposrednost, ki si jo je lahko ves ta čas privoščil, ker pač ni politik. Takšnen način govora ga tudi približa navadnim ljudem, sitih politične estrade in leporečenja. Zaradi tega, ker pač pove, kar misli, je Trump že od vsega začetka poseben fenomen, ki v ameriško politiko vstopa skozi zadnja vrata v maniri kavboja z dvema revolverjema za pasom. Jasno je , da bi v njegovem zasebnem življenju lahko našli kar nekaj grehov — in ameriški (liberalni) mediji so vsekakor jih. In si dali duška do te mere, da se mi je denimo New York Times prvič v življenju uprl. Toliko dvoličnosti zlepa ne najdete; in čeprav so Trumpu lahko očitali le "moralno neprimernost", da bi postal predsednik, se nihče ni želel ukvarjati z njegovo protikandidatko, ki bi bila lahko nekakšna ženska verzija Franka Underwooda. Da je "pokvarjena prasica", sem o Hillary Clinton v zadnjih letih slišal že večkrat iz ust Američanov. Toda ti isti ljudje me zdaj prepričujejo, da je še vedno manj tvegano izvoliti njo za predsednico kot pa "norega" Trumpa. Ko sem svoje ameriške prijatelje vprašal, v kakšnem smislu je Trump "nor", in v šali dodal, da to, da se je poročil s Slovenko, ne šteje za norost, so v zadregi začeli naštevati njegove politično nekorektne izjave in obnašanje.

 

Trumpu so t.i. mainstream mediji izrazito nenaklonjeni, ker ogroža elite na oblasti.

 

 

Ampak saj podobno misli večina Američanov, ki še nosijo v sebi nekaj kavbojskih genov, sem oporekal. Razen če so zdaj vsi liberalci, oboževalci Noama Chomskega in goreči verniki politične korektnosti? Ker je potem zavladala tišina, sem svojim ameriškim prijateljem rekel, da mi je kot Evropejcu hudo gledati, v kakšno situacijo je Ameriko spravil dvostrankarski sistem, še zlasti letos, ko se zdi, da izbirajo med slabo in še slabšo možnostjo, veliko mladih volivcev pa sploh noče slišati o tem, da bi šli volit, češ da je izbira katastrofalna. Ob Trumpu in Clintonovi imajo sicer še štiri kandidate, Garyja Johnsona (Libertarna stranka), Jill Stein (Zeleni), Darella Castla (Stranka konstitucionalistov) in Evana McMullina (Neodvisni)...

 

 

***

 

Mislim torej, da je glede na vse povedano za Združene države, Evropo in preostanek sveta bolje, če v torek zmaga Trump in po začetnih zunanjepolitičnih ekskurzih na položaj državnega sekretarja imenuje izkušenega in umirjenega diplomata. Čeprav se je že nekajkrat blamiral z nesprejemljivimi izjavami in komentarji, pa doslej Trump kot zasebnik in bogataš ni ogrožal nikogar. Če si je v predvolilni kampanji s čem škodoval, potem si je z dolgim jezikom in mačističnim obnašanjem, kar pa ni nujno odbijajoče za vse tiste milijone Američanov, ki še vedno prisegajo na kavbojsko neposrednost, ko gre za izražanje mnenj in komentarjev. Zanje bo Donald Trump vedno bližji od Hillary, za katero velja, da je preračunljiva karieristka, ki je pogoltnila celo afero Lewinsky in vse ponižanje spremenila v politično agendo. Če je njena kandidatura maščevanje za vse to, kar je kot soproga Billa Clintona in mati takrat odraščajoče hčerke prestajala, potem bo njeno predsednikovanje potrebno presojati skozi psihoanalizo. Takrat pa bom za komentar moral zaprositi Slavoja Žižka...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.218
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.925
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.944
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.298
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.947
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.962
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.204
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.683
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.072