Stranka Mira Cerarja je, tudi po besedah Cerarja samega, evidentna zmagovalka volitev in očitno je, da jo kot takšno že sprejemajo tudi mediji. Portalu Plus se, za razliko od drugih medijev, ni potrebno spuščati v tekmovanje za naklonjenost bodočega predsednika vlade niti si tega ne želi, ker ne potrebuje paradržavnih oglaševalcev niti blagoslova politike za raznorazne koncesije. Naš motiv je drugačen.

Pokazati želimo, kaj nam ta najverjetnejši bodoči predsednik vlade prinaša. In s programom, ki bo, če Cerar zmaga, postal podlaga za novo koalicijsko pogodbo, nam ne prinaša skorajda nič in je do racionalnih volivcev tako žaljiv, da nam ni ostalo drugega, kot da javno povemo, da je cesar Cerar nag in da v resnici ni dal zmagovalnih odgovorov na najbolj pereča vprašanja in, da zastruplja javnost, katere pričakovanja je dvignil tako nenormalno, da jo je odmaknil od realnosti.

To počne tako zelo vneto, da so se volitve transformirale v tekmovanje v metafiziki in ga zato na Portalu Plus vztrajno naslavljamo s Saibaba ali pa s Swami. Poleg tega tudi ne pristajamo na v medijih prveč razširjeno prakso, ki je v resnici tako del preživetvenega instinkta medijev kot tudi njihove oportune poslovne prakse, da se je potencialnega zmagovalca volitev potrebno bati in ga ne vznemirjati s kritiko ali pa skeptičnimi vprašanji.

Nasprotno, prvemu favoritu je potrebno postaviti najbolj težka in zoprna vprašanja, njegove vizije pa pretresti najbolj, in to je politika Portala Plus.

Vendar pa te volitve niso samo Miro Cerar, zato prihodnji teden pričakujte komentarje in raziskovalne članke na temo predvolilnega političnega sprenevedanja (in iracionalnosti odločitev volilnega telesa) ter medijskega inženiringa. Prihaja pa tudi osvetlitev teze, da so trenutne volitve zgolj polovične.

Kje vidimo sprenevedanje?

Kaj drugega kot predvolilno sprenevedanje bi lahko bilo Židanovo plehko razlaganje, da je proti privatizaciji prezadolženega Mercatorja, oziroma kateregakoli drugega podjetja, če pa je bila SD pomemben člen vlade, ki je pod padlo Zokijevo leseno lady Alenko Bratušek, določila privatizacijo petnajstih podjetij?

Mar ni to sprenevedanje transparentno tudi, če postavimo v kontekst Cerarjevo všečnost, na katero je naletel, ko je začel razlagati, da bi privatizacijo zaustavil? Ali ni morda res, da hoče Židan zdaj na najbolj patetičen način jahati na Cerarjevi popularnosti? To pa še ni vse.

Židanovo politično tretjerazrednost že razkrivajo tudi javnomnenjske ankete. Z ihto se je rešil Lukšiča, rezultat, ki ga danes dosega SD, pa je slabši kot pod Lukšičem. Ta stranka je po raziskavah javnega mnenja te dni tako nepriljubljena, da v hrbet gleda celo poglavarju upokojencev, Erjavcu. Židanov hokuspokus s Solidarnostjo (ki se je iz protestnikov proti vsem politikom čez noč prelevila v plenilce na kandidatni listi SD-ja) daje katastrofalne rezultate: spore znotraj SD, nižanje ratinga stranke in reševanje stranke Solidarnost, ki bi parlament lahko videla samo, če bi spet prepričala javnost in odšla protestirat.

Kaj drugega kot bizarno predvolilno sprenevedanje najcenejše vrste je, če se te dni Alenka Bratušek s svojo miniaturno repliko Pozitivne Slovenije nenadoma zavzema proti prodaji Mercatorja, "vintage" gospodarski minister Dragonja v njeni komatozni vladi pa celo podaja kazenske ovadbe proti novim lastnikom Heliosa. Ja istim, ki jim je kak mesec, dva nazaj prodala to skorajda mrtvo podjetje.  

Sprenevedanje je tudi, da javni potop in pokop Šoltesa samo mesec dni po tem, ko je bil zmagovalec na levici na evropskih volitvah, ni programiran. Poglobljena analiza teh predvolilnih absurdov ter žaljivega odnosa političnih strank, ki očitno menijo, da smo vsi volivci zboleli za amnezijo ter da smo dobesedno retardirani, vas čaka na Portalu Plus v prihajajočem tednu. Do takrat pa vas vabimo, da si preberete članek o tem kako odlična lastnica je država, ki vas bo spomnil, zakaj vsem tem predvolilnim lažem ne smete nasedati (Cvet Slovenstva: Dojemite že enkrat, da ste nepismeni!).

Zakaj polovična kampanja?

Zaradi tega, ker je očitno, da v njej SDS ne sodeluje več. Ne glede na to, koliko se trudijo je jasno, da je vsa njihova energija usmerjena povsem drugam. Nekaj zaradi zunanjih okoliščin, nekaj pa zaradi tega, ker stranka od znotraj izgublja energijo (tako se zdi, če gledate od zunaj). O zunanjih okoliščinah ni potrebno razpletati, ker so vsem na očeh, nekaj več pa je vseeno potrebno povedati o težavah, ki izvirajo znotraj stranke. O čem je govora?

Ne zanima nas, ali so resnične špekulacije o tem, da prihaja do prestrukturiranja v stranki, ker po naših informacijah to ne drži. Zanima nas, kaj se je zgodilo z njihovim ekonomskim programom, da je tako splošen, izpraznjen in odtujen od kapitalističnega svetovnega nazora, za katerega se je zdelo, da ga je ta stranka sprejemala.

Če ne verjamete, primerjajte program 2014 s programom 10 + 100 iz leta 2011. Razlika je izjemna in to morate priznati tudi, če ste fanatično zagrizeni podporniki SDS. Problem s slovensko desnico je še nekoliko širši.

SLS izrazitih sporočil v kampanji sploh nima. Zakaj so se odločili za tako kampanjo, s katero se sami izrivajo na rob, ni jasno, rezultati take strategije pa so zanje porazni, saj jim meritve javnega mnenja kažejo na prehod v neparlamentarno drugo ligo. Skratka, kot da v kampanji ne sodelujejo.

Tu je še NSi, katere program, kako bizarno, hvalijo celo levičarski "spin doktorji". Čeprav se NSi-jevci spretno izvijajo med kapitalističnim poudarkom in klerikalno Peterletovo zgodovino, je njihov volilni domet še vedno zelo nizek. Zato se zdi, da desnice v tej volilni kampanji sploh ni. Koliko jih izriva javnomnenjski inženiring in koliko notranji problemi, boste lahko na Portalu Plus brali v prihajajočih predvolilnih tednih. 

Zakaj javnomnenjski inženiring?

Odprite slovenske medije in vam bo postalo jasno. Z izjemo Financ, kolumnistov Siola ter klasično - Požareporta, zoprnih in strukturiranih vprašanj, ki niso v domeni svetovnega nazora (ta vprašanja konstantno odpirajo na Reporterju in prav je tako, na Mladini pa vidimo, da niso več potrebne svetonazorske debate, ker je Cerar favorit konsolidirane levice in pika) ne odpira nihče od slovenskih medijev.

Predvolilna soočenja so zato postala navadna farsa. Z vprašanji o davčni politiki in strukturnih reformah novinarji mučijo zgolj kakšno ZaAB, NSi, SLS ali pa Desus, medtem ko se prvega favorita za zmago na volitvah dobesedno prilizovalno boža z lahkimi vprašanji tipa "s kom bi šli v koalicijo?" (kot da je že zmagal). Ali pa se na tistih nekaj odgovorov, ki jih Saibaba Cerar celo iztisne iz sebe, ko se mu postavi resna ekonomska vprašanja, ne prilepi noben novinarski dvom (enako kot ni bilo legitimno niti podvomiti o Jankovićevih opletanjih z milijardami in velikimi projekti leta 2011).

Takšno stanje ne more biti normalno, saj ima Cerar zanič program, o čemer smo že pisali, (v komentarjih Saibaba Cerar in njegove vizije in Kako bo Swami Cerar zafural ekonomijo - 2. del). Njegova celotna ekipa, ki predstavlja potencialni nabor ministrov, je popolnoma neznana (o čemer smo pisali v prispevku: V igro vstopita Šoltes in Cerar, iz igre izstopi normalnost), njegovega deviantnega obnašanja pa navkljub temu, da se najmočneje oglašuje z etiko in moralo, pa se v nasprotju z Virantovo volilno epizodo 2011 ne problematizira (o čemer smo pisali v prispevku: Cerar priznava, da je zaračunal neupravičen strošek in dodaja – da vračal ne bo, čeprav mu denar ne pripada).

Cerar lahko trdi, da bi zaustavljal privatizacijo, pa se ga ne vpraša kako. Cerar lahko trdi, da bo brezposelnost reševal s širitvijo oskrbe za starejše, pa se ga ne vpraša, koliko delovnih mest ima v mislih in od kod denar za ustvarjanje takšnih delovnih mest. Cerar mirno pove, da bi združeval ATVP, AZN in Banko Slovenije, pa mu nihče ne reče, da to v evroobmočju niti slučajno ni opcija.

Na Portalu Plus ne pristajamo na takšno popačeno medijsko sceno, ker menimo, da je medij zavezan k podajanju objektivnih in celovitih informacij, ki so ključne za oblikovanje odločitev volivcev. Zato v naslednjem tednu pričakujte analizo predvolilnih soočenj na POP TV in RTV, s čimer si boste lahko sami ustvarili mnenje o tem, ali slovenski "mainstream" mediji res izvajajo medijski inženiring in naprej potiskajo Cerarja, ter katere stranke vam zavestno prodajajo "kačje olje".

Ja, vse to bomo počeli takrat, ko bo Zavrl dvigoval telefon raziskovalne novinarke Dela Delićeve, medtem ko bo ona "srala na stranišču" (o čemer lahko več preberete v prispevku: HIŠNE PREISKAVE #2: Lobist Franci Zavrl »lobira« pri uredniku Portala Plus za Delovo novinarko Anuško Delić, ki kriči na urednika in mu naroča, naj zapiše, da se na njen mobilni telefon, ko ona »serje«, oglaša Franci Zavrl), RTV pa bo svojo infrastrukturo namenjala za zasebne zabave in privilegije zaposlenih (o čemer smo pisali v prispevku: RTV – s službenim vozilom na stroške RTV ob nedeljah na izlete in v kino).

Portal Plus je dobil novo rubriko - Opazili smo

Novonastala rubrika Opazili smo je občasna. Pojavljala se bo v desnem stolpcu vsakič, ko bomo opazili kratko, objave vredno vsebino.