Komentar

Trumpova zmaga je v našem nacionalnem interesu: prva dama Melania bi močno okrepila mednarodni položaj Slovenije

Naš komentator Laris Gaiser o vsem, kar morate vedeti o poteku in zgodovini ameriških predsedniških volitev ter pomenu torka in novembra. Dodal je tudi nekaj izjemno pomembnih geostreteških posledic, ki bi jih prinesel prihod Sevničanke Melanie Trump na položaj prve dame Združenih držav. Zaradi tega slovenski politični vrh potihem navija za Donalda Trumpa, kajti od izvolitve Hillary Clinton za predsednico naša država ne bo imela nič.

04.11.2016 22:14
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Bela hiša   volitve   ZDA   1789   Melania Trump   kongres   elektorji   Hillary Clinton

Dogodki zadnjih tednov kažejo, da bo izid ameriških predsedniških volitev izredno tesen. V kolikor se zadeve ne bodo ponovno spremenile in se naklonjenost ne bo odločno prevesila na stran Clintonove, bi bilo teoretično celo možno, da bi morali na uradnega zmagovalca oziroma zmagovalko čakati vsaj do 19. decembra letos, v najslabšem primeru pa celo do 6. januarja 2017!

Izvolitev vrhovnega poveljnika Združenih držav Amerike ni neposredna, temveč dvostopenjska. To pomeni, da bodo v torek, 8. novembra izvoljeni t. i. veliki volivci (elektorji), ki bodo šele čez nekaj tednov izbrali naslednika Barracka Husseina Obame. V prvi fazi, ki vedno poteka v mesecu novembru, vsi tisti državljani, ki so se prijavili za volitve, prejmejo listič, na katerem so sicer zapisana imena predsedniških kandidatov, a s svojim glasom v resnici izberejo zgolj delegate, ki podpirajo enega od njih. Ustavno telo, ki dejansko tudi izvoli predsednika države, je namreč volilni odbor, ki svojo voljo izrazi na prvi ponedeljek po drugem decembrskem torku, izvoljeni predsednik pa svojo novo funkcijo prevzame 20. januarja ob 12. uri. V nekaterih zveznih državah je sicer na listič možno lastnoročno dodati tudi predloge neuradnih kandidatov (sistem, imenovan write in) ali glasovati za kandidate, ki izhajajo iz manjših strank.

 

Prve ameriške predsedniške volitve so bile izpeljane med 15. decembrom 1788 in 10. januarjem 1789, izvoljeni predsednik pa je v Belo hišo vstopil 30. aprila 1789. Ker so bile transportne povezave slabe, so vse do leta 1844 volivci lahko svoje glasove oddali med 1. novembrom in 1. decembrom. Leta 1844, ko je potovanje po ZDA postalo lažje — pojavila se je železnica —, pa je zakonodajalec predvidel še danes veljavno rešitev: volilni dan je postal zgolj prvi torek po prvem ponedeljku v mesecu novembru.

 

 

Zakaj ravno torek in november

 

Očetje Združenih držav so jesenski november izbrali zaradi relativnega mirovanja kmetijskih in živinorejskih opravkov, globoko verna družba, kot je bila ameriška v XVIII. in XIX. stoletju, pa zagotovo ni mogla glasovati niti v nedeljo, na Gospodov dan. Ponedeljek ravno tako ni prišel v poštev, ker je bilo potrebno volivcem dati dovolj časa, da odpotujejo na volišča. Zato je bil izbran torek, vendar drugi torek v mesecu, saj bi prvi lahko sovpadal s praznovanjem vseh svetnikov.

Izrednega pomena je dejstvo, da noben zvezni zakon članov volilnega odbora ne veže k določenemu glasovanju. Zvezne države skušajo zapolniti zakonsko hibo, čeprav se to redko kdaj zgodi, pa veliki volivci v štiriindvajsetih državah še danes lahko glasujejo po lastni presoji. Zapisniki zasedanj se v zaprtih kuvertah pošljejo v Kongres, ki jih prebere in sešteje glasove 6. januarja. Na koncu procedure je za zmagovalca — skupaj s svojim podpredsednikom — razglašen tisti kandidat, ki je prijel absolutno večino glasov. V kolikor noben od kandidatov ne doseže omenjene večine, končna odločitev pripada predstavniškemu domu, medtem ko za podpredsednika glasuje senat. Predstavniški dom v tem primeru glasuje po državah, kar pomeni, da posamezni poslanci nimajo glasovalnih pravic.

 

 

Pomen 19. decembra

 

Prave volitve bodo letos torej šele 19. decembra in zagotovo bodo izrednega pomena za ves svet. Ker bi bilo politično nekorektno, nihče od slovenskih državnih voditeljev uradno ne podpira Donalda Trumpa, vendar pa si po tihem skoraj vsi želijo njegove zmage. Ne glede na vso negativno kampanjo, katere je bila v zadnjih mesecih pri nas deležna Melania Trump, bi se njena prisotnost v Beli hiši lahko izkazala za zelo pomembno. Melania je namreč tesno povezana z možem in je skupaj z zetom njegova najtesnejša svetovalka. Dejstvo, da je Slovenka, odpira v glavah naše diplomacije zunanjemu svetu nikoli zaupane in predstavljive želje. V kolikor zmaga Hillary Clinton — kot je zelo verjetno glede na neomejeno podporo obupanega starega establišmenta — se za malo, pozabljeno Slovenijo ne bo spremenilo popolnoma nič. Hrvati bodo pri Američanih še naprej bolj priljubljeni, Piranski zaliv bomo prisiljeni ponovno reševati za pogajalsko mizo, Srbi pa bodo imeli zaradi nujnega omejevanja ruskega vpliva na Balkanu še naprej prioritetno mesto pred ostalimi državami nekdanje Jugoslavije. Hipotetično delujoča povezava z Belo hišo prek gospe Trump pa bi lahko predstavljala popolno spremembo naše teže v zunanji politiki. V Zagrebu se odločevalcem in analitikom pred takšnim scenarijem v teh urah tresejo noge. Trumpova Amerika, ki bi spremenila svoja mednarodna stališča do velikih vprašanj ter začela čez noč odločno podpirati vlogo Slovenije v osrednji Evropi in na Balkanu, bi lahko za nas odprla nova politična poglavja in možnosti.

 

Melania, Donald in Barron Trump (Foto: Mirror)

 

 

Zgodovinska vloga žensk

 

Kup pomembnih dogodkov se je zgodil ravno zaradi dobrih odnosov nekaterih državnikov z ženami ali ljubicami tujih predsednikov. Če spomnimo: italijanski polotok se je združil zaradi vpliva, ki ga je imela pri Napoleonu III. grofica di Castiglione iz Torina, Winston Churchill pa je med II. svetovno vojno za nekatere odločitve Bele hiše, ki so se izkazale za učinkovite, veliko dolgoval tedanji prvi dami Eleanor Roosevelt.

 

Za konec pa še osebna anekdota: pred leti, na nekem mednarodnem vrhu, je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ko je izvedel za moje poreklo, presenečeno vzkliknil: "Pa vi Slovenci ste vsepovsod! Vas je tako malo, a vas najdem za vsakem vogalu!"

 

Verjetno se mu še sanjalo ni, da bi lahko nekega dne prav Slovenka preprečila njegov ponovni vstop v Belo hišo...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
0
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,846
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,104
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,026
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,561
05/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,016
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,705
07/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,254
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,104
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,093
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,451