Komentar

Trumpova zmaga je v našem nacionalnem interesu: prva dama Melania bi močno okrepila mednarodni položaj Slovenije

Naš komentator Laris Gaiser o vsem, kar morate vedeti o poteku in zgodovini ameriških predsedniških volitev ter pomenu torka in novembra. Dodal je tudi nekaj izjemno pomembnih geostreteških posledic, ki bi jih prinesel prihod Sevničanke Melanie Trump na položaj prve dame Združenih držav. Zaradi tega slovenski politični vrh potihem navija za Donalda Trumpa, kajti od izvolitve Hillary Clinton za predsednico naša država ne bo imela nič.

04.11.2016 22:14
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Bela hiša   volitve   ZDA   1789   Melania Trump   kongres   elektorji   Hillary Clinton

Dogodki zadnjih tednov kažejo, da bo izid ameriških predsedniških volitev izredno tesen. V kolikor se zadeve ne bodo ponovno spremenile in se naklonjenost ne bo odločno prevesila na stran Clintonove, bi bilo teoretično celo možno, da bi morali na uradnega zmagovalca oziroma zmagovalko čakati vsaj do 19. decembra letos, v najslabšem primeru pa celo do 6. januarja 2017!

Izvolitev vrhovnega poveljnika Združenih držav Amerike ni neposredna, temveč dvostopenjska. To pomeni, da bodo v torek, 8. novembra izvoljeni t. i. veliki volivci (elektorji), ki bodo šele čez nekaj tednov izbrali naslednika Barracka Husseina Obame. V prvi fazi, ki vedno poteka v mesecu novembru, vsi tisti državljani, ki so se prijavili za volitve, prejmejo listič, na katerem so sicer zapisana imena predsedniških kandidatov, a s svojim glasom v resnici izberejo zgolj delegate, ki podpirajo enega od njih. Ustavno telo, ki dejansko tudi izvoli predsednika države, je namreč volilni odbor, ki svojo voljo izrazi na prvi ponedeljek po drugem decembrskem torku, izvoljeni predsednik pa svojo novo funkcijo prevzame 20. januarja ob 12. uri. V nekaterih zveznih državah je sicer na listič možno lastnoročno dodati tudi predloge neuradnih kandidatov (sistem, imenovan write in) ali glasovati za kandidate, ki izhajajo iz manjših strank.

 

Prve ameriške predsedniške volitve so bile izpeljane med 15. decembrom 1788 in 10. januarjem 1789, izvoljeni predsednik pa je v Belo hišo vstopil 30. aprila 1789. Ker so bile transportne povezave slabe, so vse do leta 1844 volivci lahko svoje glasove oddali med 1. novembrom in 1. decembrom. Leta 1844, ko je potovanje po ZDA postalo lažje — pojavila se je železnica —, pa je zakonodajalec predvidel še danes veljavno rešitev: volilni dan je postal zgolj prvi torek po prvem ponedeljku v mesecu novembru.

 

 

Zakaj ravno torek in november

 

Očetje Združenih držav so jesenski november izbrali zaradi relativnega mirovanja kmetijskih in živinorejskih opravkov, globoko verna družba, kot je bila ameriška v XVIII. in XIX. stoletju, pa zagotovo ni mogla glasovati niti v nedeljo, na Gospodov dan. Ponedeljek ravno tako ni prišel v poštev, ker je bilo potrebno volivcem dati dovolj časa, da odpotujejo na volišča. Zato je bil izbran torek, vendar drugi torek v mesecu, saj bi prvi lahko sovpadal s praznovanjem vseh svetnikov.

Izrednega pomena je dejstvo, da noben zvezni zakon članov volilnega odbora ne veže k določenemu glasovanju. Zvezne države skušajo zapolniti zakonsko hibo, čeprav se to redko kdaj zgodi, pa veliki volivci v štiriindvajsetih državah še danes lahko glasujejo po lastni presoji. Zapisniki zasedanj se v zaprtih kuvertah pošljejo v Kongres, ki jih prebere in sešteje glasove 6. januarja. Na koncu procedure je za zmagovalca — skupaj s svojim podpredsednikom — razglašen tisti kandidat, ki je prijel absolutno večino glasov. V kolikor noben od kandidatov ne doseže omenjene večine, končna odločitev pripada predstavniškemu domu, medtem ko za podpredsednika glasuje senat. Predstavniški dom v tem primeru glasuje po državah, kar pomeni, da posamezni poslanci nimajo glasovalnih pravic.

 

 

Pomen 19. decembra

 

Prave volitve bodo letos torej šele 19. decembra in zagotovo bodo izrednega pomena za ves svet. Ker bi bilo politično nekorektno, nihče od slovenskih državnih voditeljev uradno ne podpira Donalda Trumpa, vendar pa si po tihem skoraj vsi želijo njegove zmage. Ne glede na vso negativno kampanjo, katere je bila v zadnjih mesecih pri nas deležna Melania Trump, bi se njena prisotnost v Beli hiši lahko izkazala za zelo pomembno. Melania je namreč tesno povezana z možem in je skupaj z zetom njegova najtesnejša svetovalka. Dejstvo, da je Slovenka, odpira v glavah naše diplomacije zunanjemu svetu nikoli zaupane in predstavljive želje. V kolikor zmaga Hillary Clinton — kot je zelo verjetno glede na neomejeno podporo obupanega starega establišmenta — se za malo, pozabljeno Slovenijo ne bo spremenilo popolnoma nič. Hrvati bodo pri Američanih še naprej bolj priljubljeni, Piranski zaliv bomo prisiljeni ponovno reševati za pogajalsko mizo, Srbi pa bodo imeli zaradi nujnega omejevanja ruskega vpliva na Balkanu še naprej prioritetno mesto pred ostalimi državami nekdanje Jugoslavije. Hipotetično delujoča povezava z Belo hišo prek gospe Trump pa bi lahko predstavljala popolno spremembo naše teže v zunanji politiki. V Zagrebu se odločevalcem in analitikom pred takšnim scenarijem v teh urah tresejo noge. Trumpova Amerika, ki bi spremenila svoja mednarodna stališča do velikih vprašanj ter začela čez noč odločno podpirati vlogo Slovenije v osrednji Evropi in na Balkanu, bi lahko za nas odprla nova politična poglavja in možnosti.

 

Melania, Donald in Barron Trump (Foto: Mirror)

 

 

Zgodovinska vloga žensk

 

Kup pomembnih dogodkov se je zgodil ravno zaradi dobrih odnosov nekaterih državnikov z ženami ali ljubicami tujih predsednikov. Če spomnimo: italijanski polotok se je združil zaradi vpliva, ki ga je imela pri Napoleonu III. grofica di Castiglione iz Torina, Winston Churchill pa je med II. svetovno vojno za nekatere odločitve Bele hiše, ki so se izkazale za učinkovite, veliko dolgoval tedanji prvi dami Eleanor Roosevelt.

 

Za konec pa še osebna anekdota: pred leti, na nekem mednarodnem vrhu, je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ko je izvedel za moje poreklo, presenečeno vzkliknil: "Pa vi Slovenci ste vsepovsod! Vas je tako malo, a vas najdem za vsakem vogalu!"

 

Verjetno se mu še sanjalo ni, da bi lahko nekega dne prav Slovenka preprečila njegov ponovni vstop v Belo hišo...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,491
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,595
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,256
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,545
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,733
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 945