Komentar

Trumpova zmaga je v našem nacionalnem interesu: prva dama Melania bi močno okrepila mednarodni položaj Slovenije

Naš komentator Laris Gaiser o vsem, kar morate vedeti o poteku in zgodovini ameriških predsedniških volitev ter pomenu torka in novembra. Dodal je tudi nekaj izjemno pomembnih geostreteških posledic, ki bi jih prinesel prihod Sevničanke Melanie Trump na položaj prve dame Združenih držav. Zaradi tega slovenski politični vrh potihem navija za Donalda Trumpa, kajti od izvolitve Hillary Clinton za predsednico naša država ne bo imela nič.

04.11.2016 22:14
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Bela hiša   volitve   ZDA   1789   Melania Trump   kongres   elektorji   Hillary Clinton

Dogodki zadnjih tednov kažejo, da bo izid ameriških predsedniških volitev izredno tesen. V kolikor se zadeve ne bodo ponovno spremenile in se naklonjenost ne bo odločno prevesila na stran Clintonove, bi bilo teoretično celo možno, da bi morali na uradnega zmagovalca oziroma zmagovalko čakati vsaj do 19. decembra letos, v najslabšem primeru pa celo do 6. januarja 2017!

Izvolitev vrhovnega poveljnika Združenih držav Amerike ni neposredna, temveč dvostopenjska. To pomeni, da bodo v torek, 8. novembra izvoljeni t. i. veliki volivci (elektorji), ki bodo šele čez nekaj tednov izbrali naslednika Barracka Husseina Obame. V prvi fazi, ki vedno poteka v mesecu novembru, vsi tisti državljani, ki so se prijavili za volitve, prejmejo listič, na katerem so sicer zapisana imena predsedniških kandidatov, a s svojim glasom v resnici izberejo zgolj delegate, ki podpirajo enega od njih. Ustavno telo, ki dejansko tudi izvoli predsednika države, je namreč volilni odbor, ki svojo voljo izrazi na prvi ponedeljek po drugem decembrskem torku, izvoljeni predsednik pa svojo novo funkcijo prevzame 20. januarja ob 12. uri. V nekaterih zveznih državah je sicer na listič možno lastnoročno dodati tudi predloge neuradnih kandidatov (sistem, imenovan write in) ali glasovati za kandidate, ki izhajajo iz manjših strank.

 

Prve ameriške predsedniške volitve so bile izpeljane med 15. decembrom 1788 in 10. januarjem 1789, izvoljeni predsednik pa je v Belo hišo vstopil 30. aprila 1789. Ker so bile transportne povezave slabe, so vse do leta 1844 volivci lahko svoje glasove oddali med 1. novembrom in 1. decembrom. Leta 1844, ko je potovanje po ZDA postalo lažje — pojavila se je železnica —, pa je zakonodajalec predvidel še danes veljavno rešitev: volilni dan je postal zgolj prvi torek po prvem ponedeljku v mesecu novembru.

 

 

Zakaj ravno torek in november

 

Očetje Združenih držav so jesenski november izbrali zaradi relativnega mirovanja kmetijskih in živinorejskih opravkov, globoko verna družba, kot je bila ameriška v XVIII. in XIX. stoletju, pa zagotovo ni mogla glasovati niti v nedeljo, na Gospodov dan. Ponedeljek ravno tako ni prišel v poštev, ker je bilo potrebno volivcem dati dovolj časa, da odpotujejo na volišča. Zato je bil izbran torek, vendar drugi torek v mesecu, saj bi prvi lahko sovpadal s praznovanjem vseh svetnikov.

Izrednega pomena je dejstvo, da noben zvezni zakon članov volilnega odbora ne veže k določenemu glasovanju. Zvezne države skušajo zapolniti zakonsko hibo, čeprav se to redko kdaj zgodi, pa veliki volivci v štiriindvajsetih državah še danes lahko glasujejo po lastni presoji. Zapisniki zasedanj se v zaprtih kuvertah pošljejo v Kongres, ki jih prebere in sešteje glasove 6. januarja. Na koncu procedure je za zmagovalca — skupaj s svojim podpredsednikom — razglašen tisti kandidat, ki je prijel absolutno večino glasov. V kolikor noben od kandidatov ne doseže omenjene večine, končna odločitev pripada predstavniškemu domu, medtem ko za podpredsednika glasuje senat. Predstavniški dom v tem primeru glasuje po državah, kar pomeni, da posamezni poslanci nimajo glasovalnih pravic.

 

 

Pomen 19. decembra

 

Prave volitve bodo letos torej šele 19. decembra in zagotovo bodo izrednega pomena za ves svet. Ker bi bilo politično nekorektno, nihče od slovenskih državnih voditeljev uradno ne podpira Donalda Trumpa, vendar pa si po tihem skoraj vsi želijo njegove zmage. Ne glede na vso negativno kampanjo, katere je bila v zadnjih mesecih pri nas deležna Melania Trump, bi se njena prisotnost v Beli hiši lahko izkazala za zelo pomembno. Melania je namreč tesno povezana z možem in je skupaj z zetom njegova najtesnejša svetovalka. Dejstvo, da je Slovenka, odpira v glavah naše diplomacije zunanjemu svetu nikoli zaupane in predstavljive želje. V kolikor zmaga Hillary Clinton — kot je zelo verjetno glede na neomejeno podporo obupanega starega establišmenta — se za malo, pozabljeno Slovenijo ne bo spremenilo popolnoma nič. Hrvati bodo pri Američanih še naprej bolj priljubljeni, Piranski zaliv bomo prisiljeni ponovno reševati za pogajalsko mizo, Srbi pa bodo imeli zaradi nujnega omejevanja ruskega vpliva na Balkanu še naprej prioritetno mesto pred ostalimi državami nekdanje Jugoslavije. Hipotetično delujoča povezava z Belo hišo prek gospe Trump pa bi lahko predstavljala popolno spremembo naše teže v zunanji politiki. V Zagrebu se odločevalcem in analitikom pred takšnim scenarijem v teh urah tresejo noge. Trumpova Amerika, ki bi spremenila svoja mednarodna stališča do velikih vprašanj ter začela čez noč odločno podpirati vlogo Slovenije v osrednji Evropi in na Balkanu, bi lahko za nas odprla nova politična poglavja in možnosti.

 

Melania, Donald in Barron Trump (Foto: Mirror)

 

 

Zgodovinska vloga žensk

 

Kup pomembnih dogodkov se je zgodil ravno zaradi dobrih odnosov nekaterih državnikov z ženami ali ljubicami tujih predsednikov. Če spomnimo: italijanski polotok se je združil zaradi vpliva, ki ga je imela pri Napoleonu III. grofica di Castiglione iz Torina, Winston Churchill pa je med II. svetovno vojno za nekatere odločitve Bele hiše, ki so se izkazale za učinkovite, veliko dolgoval tedanji prvi dami Eleanor Roosevelt.

 

Za konec pa še osebna anekdota: pred leti, na nekem mednarodnem vrhu, je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ko je izvedel za moje poreklo, presenečeno vzkliknil: "Pa vi Slovenci ste vsepovsod! Vas je tako malo, a vas najdem za vsakem vogalu!"

 

Verjetno se mu še sanjalo ni, da bi lahko nekega dne prav Slovenka preprečila njegov ponovni vstop v Belo hišo...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.480
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.842
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.593
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.360
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.240