Komentar

Trumpova zmaga je v našem nacionalnem interesu: prva dama Melania bi močno okrepila mednarodni položaj Slovenije

Naš komentator Laris Gaiser o vsem, kar morate vedeti o poteku in zgodovini ameriških predsedniških volitev ter pomenu torka in novembra. Dodal je tudi nekaj izjemno pomembnih geostreteških posledic, ki bi jih prinesel prihod Sevničanke Melanie Trump na položaj prve dame Združenih držav. Zaradi tega slovenski politični vrh potihem navija za Donalda Trumpa, kajti od izvolitve Hillary Clinton za predsednico naša država ne bo imela nič.

04.11.2016 22:14
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Bela hiša   volitve   ZDA   1789   Melania Trump   kongres   elektorji   Hillary Clinton

Dogodki zadnjih tednov kažejo, da bo izid ameriških predsedniških volitev izredno tesen. V kolikor se zadeve ne bodo ponovno spremenile in se naklonjenost ne bo odločno prevesila na stran Clintonove, bi bilo teoretično celo možno, da bi morali na uradnega zmagovalca oziroma zmagovalko čakati vsaj do 19. decembra letos, v najslabšem primeru pa celo do 6. januarja 2017!

Izvolitev vrhovnega poveljnika Združenih držav Amerike ni neposredna, temveč dvostopenjska. To pomeni, da bodo v torek, 8. novembra izvoljeni t. i. veliki volivci (elektorji), ki bodo šele čez nekaj tednov izbrali naslednika Barracka Husseina Obame. V prvi fazi, ki vedno poteka v mesecu novembru, vsi tisti državljani, ki so se prijavili za volitve, prejmejo listič, na katerem so sicer zapisana imena predsedniških kandidatov, a s svojim glasom v resnici izberejo zgolj delegate, ki podpirajo enega od njih. Ustavno telo, ki dejansko tudi izvoli predsednika države, je namreč volilni odbor, ki svojo voljo izrazi na prvi ponedeljek po drugem decembrskem torku, izvoljeni predsednik pa svojo novo funkcijo prevzame 20. januarja ob 12. uri. V nekaterih zveznih državah je sicer na listič možno lastnoročno dodati tudi predloge neuradnih kandidatov (sistem, imenovan write in) ali glasovati za kandidate, ki izhajajo iz manjših strank.

 

Prve ameriške predsedniške volitve so bile izpeljane med 15. decembrom 1788 in 10. januarjem 1789, izvoljeni predsednik pa je v Belo hišo vstopil 30. aprila 1789. Ker so bile transportne povezave slabe, so vse do leta 1844 volivci lahko svoje glasove oddali med 1. novembrom in 1. decembrom. Leta 1844, ko je potovanje po ZDA postalo lažje — pojavila se je železnica —, pa je zakonodajalec predvidel še danes veljavno rešitev: volilni dan je postal zgolj prvi torek po prvem ponedeljku v mesecu novembru.

 

 

Zakaj ravno torek in november

 

Očetje Združenih držav so jesenski november izbrali zaradi relativnega mirovanja kmetijskih in živinorejskih opravkov, globoko verna družba, kot je bila ameriška v XVIII. in XIX. stoletju, pa zagotovo ni mogla glasovati niti v nedeljo, na Gospodov dan. Ponedeljek ravno tako ni prišel v poštev, ker je bilo potrebno volivcem dati dovolj časa, da odpotujejo na volišča. Zato je bil izbran torek, vendar drugi torek v mesecu, saj bi prvi lahko sovpadal s praznovanjem vseh svetnikov.

Izrednega pomena je dejstvo, da noben zvezni zakon članov volilnega odbora ne veže k določenemu glasovanju. Zvezne države skušajo zapolniti zakonsko hibo, čeprav se to redko kdaj zgodi, pa veliki volivci v štiriindvajsetih državah še danes lahko glasujejo po lastni presoji. Zapisniki zasedanj se v zaprtih kuvertah pošljejo v Kongres, ki jih prebere in sešteje glasove 6. januarja. Na koncu procedure je za zmagovalca — skupaj s svojim podpredsednikom — razglašen tisti kandidat, ki je prijel absolutno večino glasov. V kolikor noben od kandidatov ne doseže omenjene večine, končna odločitev pripada predstavniškemu domu, medtem ko za podpredsednika glasuje senat. Predstavniški dom v tem primeru glasuje po državah, kar pomeni, da posamezni poslanci nimajo glasovalnih pravic.

 

 

Pomen 19. decembra

 

Prave volitve bodo letos torej šele 19. decembra in zagotovo bodo izrednega pomena za ves svet. Ker bi bilo politično nekorektno, nihče od slovenskih državnih voditeljev uradno ne podpira Donalda Trumpa, vendar pa si po tihem skoraj vsi želijo njegove zmage. Ne glede na vso negativno kampanjo, katere je bila v zadnjih mesecih pri nas deležna Melania Trump, bi se njena prisotnost v Beli hiši lahko izkazala za zelo pomembno. Melania je namreč tesno povezana z možem in je skupaj z zetom njegova najtesnejša svetovalka. Dejstvo, da je Slovenka, odpira v glavah naše diplomacije zunanjemu svetu nikoli zaupane in predstavljive želje. V kolikor zmaga Hillary Clinton — kot je zelo verjetno glede na neomejeno podporo obupanega starega establišmenta — se za malo, pozabljeno Slovenijo ne bo spremenilo popolnoma nič. Hrvati bodo pri Američanih še naprej bolj priljubljeni, Piranski zaliv bomo prisiljeni ponovno reševati za pogajalsko mizo, Srbi pa bodo imeli zaradi nujnega omejevanja ruskega vpliva na Balkanu še naprej prioritetno mesto pred ostalimi državami nekdanje Jugoslavije. Hipotetično delujoča povezava z Belo hišo prek gospe Trump pa bi lahko predstavljala popolno spremembo naše teže v zunanji politiki. V Zagrebu se odločevalcem in analitikom pred takšnim scenarijem v teh urah tresejo noge. Trumpova Amerika, ki bi spremenila svoja mednarodna stališča do velikih vprašanj ter začela čez noč odločno podpirati vlogo Slovenije v osrednji Evropi in na Balkanu, bi lahko za nas odprla nova politična poglavja in možnosti.

 

Melania, Donald in Barron Trump (Foto: Mirror)

 

 

Zgodovinska vloga žensk

 

Kup pomembnih dogodkov se je zgodil ravno zaradi dobrih odnosov nekaterih državnikov z ženami ali ljubicami tujih predsednikov. Če spomnimo: italijanski polotok se je združil zaradi vpliva, ki ga je imela pri Napoleonu III. grofica di Castiglione iz Torina, Winston Churchill pa je med II. svetovno vojno za nekatere odločitve Bele hiše, ki so se izkazale za učinkovite, veliko dolgoval tedanji prvi dami Eleanor Roosevelt.

 

Za konec pa še osebna anekdota: pred leti, na nekem mednarodnem vrhu, je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ko je izvedel za moje poreklo, presenečeno vzkliknil: "Pa vi Slovenci ste vsepovsod! Vas je tako malo, a vas najdem za vsakem vogalu!"

 

Verjetno se mu še sanjalo ni, da bi lahko nekega dne prav Slovenka preprečila njegov ponovni vstop v Belo hišo...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568