Avgusta letos smo pisali o srbskem premierju Aleksandru Vučiću in ugotovili, da bo na svoj način nadaljeval z vodenjem Srbije, ki vse bolj tone v ekonomsko zaostalost, kulturno "pinkizacijo" družbe, v kateri kriminalci in starlete prek raznih reality showov ustvarjajo splošno kulturo in svetovni nazor naroda, ki vse bolj verjame, da so bili četniki osvoboditelji in da je ves svet proti Srbiji, ki nima nič s storjenimi zločini v regiji, o čemer tako lepo govori Vučić. Res je, da je slednji nadaljeval z vodenjem Srbije na svoj način in s spremljajočo folkloro, ki vsebuje vse obveščevalne, protiobveščevalne, akcijske, tragične in reševalne akcije kot v vsakem povprečnem hollywoodskem akcijskem trilerju, in to po strogo premišljenem scenariju, ki ga piše sam ali skupaj s soprogo Suzano. V dobrem trilerju se najprej prikaže, kako je vse narobe, družba propada in je propadala zaradi krivde slabih ljudi, ki so v holywoodskih filmih praviloma Srbi in Rusi, v tem primeru pa so vse ostale stranke, ki so bile na oblasti do prihoda SNS. V tem scenariju sodeluje stranka Ivice Dačića, ampak samo zaradi komične note. Ivica zabavlja občinstvo s svojimi starimi šalami in humorjem iz osnovne šole.

V uvodu se pojavljajo intelektualci in javno mnenje, ki na začetku snujejo, kako bi zrušili in uničili Vučića, in s tem uničili Srbijo. Nujno so povezani s tujimi centri moči, Sorošom, prostozidarji, CIA, DIA ... in seveda domačimi centri protivučićevskega delovanja, kot so nevladne organizacije, Fond humanitarnega prava, posamezni intelektualci in celoten twitter kot centralna točka orkestriranih napadov. V začetnem delu trilerja se pojavijo kadri iz realnega življenja; na nogometnih štadionih preklinjajo in žalijo Vučića in vodstvo države. Vučić sedi v avtomobilu, ki ima kot ostala vozila v koloni vključene sirene in bere pomembne dokumente z oznako zaupnosti. Predstavlja bodočnost Srbije, ko se nenadoma od strani v njegov avtomobil poskuša zaleteti vozilo policijskega uslužbenca in ga "likvidirati". Spremstvo reagira instinktivno in reši Vučića pred grozečo smrtjo. Premier zgolj obriše očala in reče: "Gremo naprej v nove delovne zmage za bodočnost Srbije." Kaj se zgodi s policijskim inšpektorjem, sploh ni pomembno. Po tem dogodku Vučić zamenja varovanje - zanj skrbijo pripadniki vojaške policije, imenovani Kobre.

***

Aleksandar dela tudi po šestnajst ur na dan. Zaradi tega ima nekatere zdravstvene težave (ne da se ugotoviti, ali so psihične ali fizične) in ga naskrivaj večkrat peljejo na Vojnomedicinsko akademijo, ker ga "vrnejo v življenje". Takoj po izhodu Vučić začenja svojo borbo za boljšo Srbijo. V tem delu scenarija se, kot je to počel Michael Moore, začenjajo pojavljati posnetki obiska Vučića v Srebrenici, kamor je odšel, da pokaže svojo veličino in simpatije do muslimanskih žrtev, ki jih je še pred več leti vključil v formulo "ubili bomo sto muslimanov za vsako srbsko glavo". Skupaj z njim se na pot v Srebrenico odpelje tudi okoli petnajst pripadnikov obveščevalne službe BIA zaradi potreb scenarija. Po izbruhu nasilja se Vučić z nadčloveškimi napori obrani podivjane gruče muslimanov, ki ne razumejo njegovih simpatij do Srebrenice. Spet izvleče celo glavo in nadaljuje z graditvijo boljše bodočnosti za vse v Srbiji.

Ker je človek širokega srca in razume potrebo intelektualcev, profesorjev in tistih, ki ga ne podpirajo, da na neobičajen način izražajo svoja mnenja, organizira razstavo Necenzurirane laži in jo kaže celotni Srbiji, ta pa skozi solze zahteva od Vučića, da čuva Srbijo "kot punčico svojega očesa". Glavni del trilerja se začenja, ko odkrijejo izurjenega agenta, hrvaškega Jamesa Bonda, ki je odkrival skrivnosti Srbije hrvaški službi. Ta je nekaj podobnega kot Al Kaida, nevarna, zahrbtna in na vsakem koraku želi uničiti Vučića, s tem pa tudi Srbijo. Čolović, ki je v pokoju že desetletja, je pretkano in zahrbtno zbiral informacije o Srbiji in jih predajal Hrvatom, ki so jih koristili za priprave napadov na Vučića in Srbijo. "Hrvati so ustašoidni in zahrbtni in kupujejo orožje za napad na Srbijo, ampak Rusi nam bodo pomagali", se glasi dialog Vučića in Dačića.

***

Pritiski na glavnega igralca se nadaljujejo s strani EU, saj ta nenehno sitnari glede vladavine prava, odnosa do Kosova (Kosovo je Srbija, odmeva v ozadju) in ponižuje Srbijo na vsakem koraku, nasprotno pa Rusija hvali in podpira Vučića in njegovo početje. EU in ZDA dajejo štiri milijarde donacij, misleč da so kupili dušo Srbije, torej Vučića, ampak on se ne da in pozdravlja Putina na vojaški (in ne gejevski) paradi v Beogradu. Ni pomembno, da Rusi ne dajo niti enega evra pomoči, oni so vendar bratje in to je zadosti, EU in ZDA naj dajeta denar, saj sta vse zrušili v Srbiji, od šol, vrtcev, tovarn, vodnjakov, javnih stranišč ... 

Vučić opravi z vsemi grožnjami za Srbijo, za grožnje njemu samemu se ne zmeni in nadaljuje s trdim delom, vendar tuje službe pletejo mrežo v Beogradu in po celi Srbiji, da bi zrušile Vučića in ustavile kolosalni uspeh na ekonomskem področju. Veleposlaniki zahodnih držav pritiskajo na Vučića, vendar on vztraja in na vsakodnevnih konferencah za novinarje razkriva in pojasnjuje delovanje teh sil. No, gledalcem počasi postaja dolgočasno in zahtevajo malo akcije, kar pripelje do osamljenega oklepenga vozila, ki je parkirano v gozdičku v predmestju Beograda, v bližini hiše Vučićevega očeta. Scenarij ne pojasnjuje, kako je oče kupil hišo, ko je kupoval stanovanja za svoja dva sinova. Seveda je orožje namenjeno za likvidacijo Vučića, to potrdi en manjši igralec z očali, ki se preriva z novinarko, kje bodo stali, ko snemajo prispevek. Isti igralec (minister za notranje zadeve) pojasni, da orožje izvira iz Hrvaške in BiH, kar je popolnoma logično in smiselno, ter da so našli tri DNK sledove, ampak se prekrivajo in ni možno ugotoviti ničesar.

Kobre odpeljejo Vučića na skrivno in varovano lokacijo in v varovanje vključijo vse potenciale Srbije, saj je ogrožen temelj in bit demokracije v Srbiji. Ljudstvo razposajeno, vendar zaskrbljeno za bodočnost Vučića, proslavlja veliko zmago, premier pa jim z govorniškega odra (improviziranega na ruskem tanku M84) sporoča, da borba za demokracijo in proti pritiskom ne bo prenehala ter da bo še bolj krvava in dosledna.

***

Namišljeni scenarij je samo fikcija, ki se je dejansko zgodila. Aleksandar Vučić nadaljuje z montiranjem dogajanja na politični sceni Srbije, za to uporablja obveščevalne službe, tako civilne kot vojaške. Vzorec obnašanje je znan in je nekakšna mešanica Tita, Miloševića in Šešlja. Namesto da bi se ukvarjal z razvojem Srbije, nenehno ustvarja psihozo paranoje in ogroženosti. Za njega so vsi prijatelji in sovražniki, odvisno od tega, ali jih potrebuje ali ne. Civilne družbe, nevladnih institucij, opozicije in intelektualnega razmišljanja in vizije v Srbiji že dolgo ni. To, da Vučić izjavlja, da je Srbija lider v regiji, da je vojska pripravljena za obrambo, da je lahko Srbija najbogatejša država v svojem sosedstvu, so besede za množice. Kako se bo nadaljeval srbski triler, je odvisno od scenarista; nadaljevanje bo še bolj grobo, zapleteno, ampak na koncu bo Vučić zmagal, za njim pa bo ostalo pogorišče družbe, kjer so kriminalci, starlete, četniki in ljudje, ki so si kupili diplome, da lahko vodijo državo, zvezde na pločniku Knez Mihajlove...