Komentar

Vladimir Tatlin in III. Internacionala

Vse skupaj se je zgodilo onkraj obzorja ideologije, znanosti, religije in filozofije, zgodilo se je v polju "čiste umetnosti", v umetniškem muzeju. Ponovimo: muzeji so tudi zato na svetu, da v njih doživljamo vstajenja. Vstajenje časa, največkrat preteklega. Seveda obstajajo tudi druge oblike vstajenj.

06.11.2016 01:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Tatlin   III. Internacionala   Sonja Uzelac Briski   Moskva   Zagreb

Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

Bilo je to globoko v dvajsetem stoletju, ko sem na prvih straneh zajetnega kataloga pomembne muzejske razstave, mogoče ene najpomembnejših tistega časa, zagledal fotografijo slokega umetnika z razpotegnjnenim obrazom. Na strani 25 je pod sliko pisalo Vladimir Tatlin. Na strani 260 in 261 pa sem obnemel ob njegovih dveh umetninah, ob spomeniku posvečenemu III. Internacionali in ob risbi modela letečega stroja, ki ga je umetnik naslovil Letatlin. Umetnini sta mi v hipu proizvedli velik nered, moral sem se boriti za njuno razčlenitev in razumevanje. Ko sem na prvi fotografiji le prepoznal, da ko gledam umetnino, gledam arhitekturno maketo, pravzaprav idejo naseljenega spomenika, sem bliskovito, brez večjih težav vstopil v njeno konceptualizacijo. V genialnosti njenega arhitekturnega jezika so se mi takoj izrisale orakeljske pasti ideoligije. Tri leta kasneje sem jih prevedel v retrogardistični jezik. Rezultat metafizičnega prevoda je na današnji dan, razstavljen v galeriji Garage v Moskvi.

 

Prevajanje je umetnost!

 

Z umetnino Letatlin pa je bilo popolnoma drugače, ta mi še danes intenzivno križa poti in me usmerja s svojim navidezno enostavnim paradoksom k procesiranju umetniških satelitov Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Leto dni kasneje, ko sem prvič videl fotografijo umetnine Letatlin, ne le njene skice, me je ta evforično popeljala v kozmično delavnico ogromnih razsežnosti. Leto dni kasneje se mi je ponovila skoraj identična situacija, podobna prvemu branju. Skozi umetnino sta me fizika in metafizika prislili v umno poslanico, prisilila sta me k globinskem razumevanju stilnih formacij. Prisiljen sem bil misliti vse stilne formacije. Skozi fotografijo umetnine Letatlin sem vstopil v čas vseh stilov. Tako sem prvič v življenju vstopil v ozadje naše opredmetene civilizacije.

 

Kaj je bilo tisto, kar sem gledal na fotografiji; letalo ali umetniško delo? Podoben problem se mi je kot mladostniku odigral z Duchampovo umetnino Fontana. Kaj sem gledal pri Duchampu, pisoar ali vodnjak? Umetniško delo ali industrijski produkt? To je bila neprijetna izbira med dvema enakovrednima možnostima.

 

Petintrideset let je minilo, od kar sem prvič videl umetnino Letatlin. Šele skozi dolgotrajno, mogoče leta dolgo opazovanje umetnine, so se začeli pred menoj razstavljati mehanizmi, po katerih se gradi in uravnava stil. Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

 

Vsa planetarna ravnotežja se vzpostavijo tako, da se odpovemo prvemu in očitnemu v času. Potrebno je bilo pogledati v skrito, v ideološko prikrito, travmatično oziroma ranjeno, pogledati je bilo potrebno "začudno". (bralec, besede "začudno" ni v SSKJ, toda menim, da je beseda etimološko upravičena in da lahko vstopiš v njen smisel). Odpovedati se je potrebno najprej najbolj očitnemu v času, da bi videli tisto bistveno izza časa! Poglejmo zgornji stavek dobesedno! Na tem mestu bi prosil urednika Portala PLUS, če v komentar vključi fotografijo mojstrovine Letatlin (želji ugodeno, op. uredn.). Umetnino, ki jo je avtor poimenoval po samemu sebi. Združil je svoj priimek z besedo leteti (rus. letat) - Letatlin! Uredniku hvala v naprej! (Ni za kaj, op, uredn.)

 

Bralec ali ni že na prvi pogled več kot očitno, da je Tatlin proizvedel repliko mogoče celo kopijo letalnega stroja Leonarda Da Vincija? Toda zakaj bi v polju umetnosti ponavljal znanstveni koncept Leonarda Da Vincija? Mogoče, da bi z njim poletel, da bi z njim popravil skoraj štiristopetdest let kasneje neupešen polet. Toda, halo, za Tatlina je bil letalni stroj najprej umetniško delo, ne pa letalo. Saj bodo v tridesetih letih ravnokar po sovjetskem nebu poleteli Tupoljev-ANT 20 ali bombnik Kalinin K-7 ali Čeranovski BICh 17. Od kod Vladimirju Tatlinu potreba po oblikovanju organične ptičje proteze, ko pa so leteči stroji že obvladovali svet ptic?

 

In zdaj preskok v tekstu. Ozrimo se v povod, temo in vzrok kometarja.

 

Tema komentarja je umetnina Letatlin in analiza njenega navidez enostavnega paradoksa skozi zdavnaj oblikovano pozicijo umetnostne zgodovinarke in umetnice Sonje Uzelac Briski. Še prejšnji teden sem mislil, da Sonje Uzelac Briski sploh ne poznam osebno, da je nisem nikoli srečal. Izkazalo se je drugače. Pravzaprav je tema komentarja dekonstruktivizem osemdesetih let, stilni koridor, ki se še do današnjega dne ni povsem zaključil oziroma seštel v izkušnji digitalnega konstruktivizma!

 

Povod komentarja: Že kar nekaj časa je minilo od tega, ko sem imel napovedano srečanje s kustosom zagrebškega Muzeja suvremene umetnosti (MSU) Tihomirjem Milovcem. Pragmatičen del srečanja z njim in Irino Sokolovo bom v opisu preskočil. Seveda se je vse vrtinčilo okrog umetnika Vladimirja Tatlina in njegove umetnine Letatlin. Nekaj dni pred zagrebškim srečanjem sem sredi noči vstopil v mojo knjižnico ter tako kot ponavadi, ko ne morem spati, vzel v roke moj brevir: Pojmovnik Ruske avnantgarde avtorjev Aleksandra Flakerja in Dubravke Ugrešič. Iz police sem potegnil knjigo številka osem. Na strani 171 je zasvetil tekst, ki ga nisem bral šestindvajset let. Vem, da sem ga bral leta 1990 prvič in zadnjič. Napisala ga je umetnostna zgodovinarka in umetnica Sonja Briski Uzelac. To je preprosto briljanten tekst. Naslov teksta pa je Letatlin.

 

Takoj naslednji dan sem poklical Tihomirja Milovca, da ga opozorim na analizo umetnine Letatlin iz začetka osemdesetih let. Tihomir je s svojim značilnim, stoičnim glasom, padajoče intoniral: "Sonjo odlično poznam, če je le v mestu zgotavljam, da bo prisotna na našem srečanju." In tako je tudi bilo. Ko je začela svojo pripoved o njenem vstopu v moskovske arhive, me je zmrazilo. Koliko napora je potrebno, da se zgodovinski spomin sešteje v pomen. Ko je Sonja Uzelac Briski s časovne distance opazovala sovjetsko komunistično revolucionarno gesto dvajsetih let, na eni strani biografsko zaporedje Vladimirja Tatlina, na drugi strani pa njegovo umetnino Letatlin, ki je v svoji esenci poetska avantgardna zavest, je leta 1984 opravila več kot natančno ekspertizo:

 

"V persepktivi zadnjih let, ko se vse bolj širi kot opazovanja piramide okrog ruske avnatgarde, se aura okrog konstrukcije, ki je najbolj opevala Tatlinovo ime in je hkrati postala simbol ruske avntagarde, Spomenik III. internacionale, postaja vse bolj temnejša. V območje pogleda pa vstopa, zdi se, v polni svetlobi dneva konstrukcija / projket Letatlin kot priziv spomina, da navkljub večni spremenljivosti sedanjosti stoji na eni strani zgodovina na drugi pa projekcija bodočnosti. Umetnost ruske avntgarde, ki se je večinsko razvijala iz "pogleda na svet" in ne iz pozicije "pogleda na lepoto", vidimo umetnino Letatlin kot njen pozno duhovno-prostorski znak, ki je nastal iz izkušnje posamične soočenosti z nasprotujočimi značilnostmi umetniškega in tehničnega, mitske preteklosti in nove bodočnosti, kulture materialov in stanja duha, potreb in oblik, uporabne funkcije in avtonomne lepote."

 

In za oboje se nenehno zavzemo: Za funkcijo in lepoto!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Moj osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
16
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
29
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista
2
21.12.2019 17:06
Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,118
02/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,319
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,438
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,164
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,768
06/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,248
08/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,359
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,259
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,648