Komentar

Vladimir Tatlin in III. Internacionala

Vse skupaj se je zgodilo onkraj obzorja ideologije, znanosti, religije in filozofije, zgodilo se je v polju "čiste umetnosti", v umetniškem muzeju. Ponovimo: muzeji so tudi zato na svetu, da v njih doživljamo vstajenja. Vstajenje časa, največkrat preteklega. Seveda obstajajo tudi druge oblike vstajenj.

06.11.2016 01:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Tatlin   III. Internacionala   Sonja Uzelac Briski   Moskva   Zagreb

Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

Bilo je to globoko v dvajsetem stoletju, ko sem na prvih straneh zajetnega kataloga pomembne muzejske razstave, mogoče ene najpomembnejših tistega časa, zagledal fotografijo slokega umetnika z razpotegnjnenim obrazom. Na strani 25 je pod sliko pisalo Vladimir Tatlin. Na strani 260 in 261 pa sem obnemel ob njegovih dveh umetninah, ob spomeniku posvečenemu III. Internacionali in ob risbi modela letečega stroja, ki ga je umetnik naslovil Letatlin. Umetnini sta mi v hipu proizvedli velik nered, moral sem se boriti za njuno razčlenitev in razumevanje. Ko sem na prvi fotografiji le prepoznal, da ko gledam umetnino, gledam arhitekturno maketo, pravzaprav idejo naseljenega spomenika, sem bliskovito, brez večjih težav vstopil v njeno konceptualizacijo. V genialnosti njenega arhitekturnega jezika so se mi takoj izrisale orakeljske pasti ideoligije. Tri leta kasneje sem jih prevedel v retrogardistični jezik. Rezultat metafizičnega prevoda je na današnji dan, razstavljen v galeriji Garage v Moskvi.

 

Prevajanje je umetnost!

 

Z umetnino Letatlin pa je bilo popolnoma drugače, ta mi še danes intenzivno križa poti in me usmerja s svojim navidezno enostavnim paradoksom k procesiranju umetniških satelitov Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Leto dni kasneje, ko sem prvič videl fotografijo umetnine Letatlin, ne le njene skice, me je ta evforično popeljala v kozmično delavnico ogromnih razsežnosti. Leto dni kasneje se mi je ponovila skoraj identična situacija, podobna prvemu branju. Skozi umetnino sta me fizika in metafizika prislili v umno poslanico, prisilila sta me k globinskem razumevanju stilnih formacij. Prisiljen sem bil misliti vse stilne formacije. Skozi fotografijo umetnine Letatlin sem vstopil v čas vseh stilov. Tako sem prvič v življenju vstopil v ozadje naše opredmetene civilizacije.

 

Kaj je bilo tisto, kar sem gledal na fotografiji; letalo ali umetniško delo? Podoben problem se mi je kot mladostniku odigral z Duchampovo umetnino Fontana. Kaj sem gledal pri Duchampu, pisoar ali vodnjak? Umetniško delo ali industrijski produkt? To je bila neprijetna izbira med dvema enakovrednima možnostima.

 

Petintrideset let je minilo, od kar sem prvič videl umetnino Letatlin. Šele skozi dolgotrajno, mogoče leta dolgo opazovanje umetnine, so se začeli pred menoj razstavljati mehanizmi, po katerih se gradi in uravnava stil. Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

 

Vsa planetarna ravnotežja se vzpostavijo tako, da se odpovemo prvemu in očitnemu v času. Potrebno je bilo pogledati v skrito, v ideološko prikrito, travmatično oziroma ranjeno, pogledati je bilo potrebno "začudno". (bralec, besede "začudno" ni v SSKJ, toda menim, da je beseda etimološko upravičena in da lahko vstopiš v njen smisel). Odpovedati se je potrebno najprej najbolj očitnemu v času, da bi videli tisto bistveno izza časa! Poglejmo zgornji stavek dobesedno! Na tem mestu bi prosil urednika Portala PLUS, če v komentar vključi fotografijo mojstrovine Letatlin (želji ugodeno, op. uredn.). Umetnino, ki jo je avtor poimenoval po samemu sebi. Združil je svoj priimek z besedo leteti (rus. letat) - Letatlin! Uredniku hvala v naprej! (Ni za kaj, op, uredn.)

 

Bralec ali ni že na prvi pogled več kot očitno, da je Tatlin proizvedel repliko mogoče celo kopijo letalnega stroja Leonarda Da Vincija? Toda zakaj bi v polju umetnosti ponavljal znanstveni koncept Leonarda Da Vincija? Mogoče, da bi z njim poletel, da bi z njim popravil skoraj štiristopetdest let kasneje neupešen polet. Toda, halo, za Tatlina je bil letalni stroj najprej umetniško delo, ne pa letalo. Saj bodo v tridesetih letih ravnokar po sovjetskem nebu poleteli Tupoljev-ANT 20 ali bombnik Kalinin K-7 ali Čeranovski BICh 17. Od kod Vladimirju Tatlinu potreba po oblikovanju organične ptičje proteze, ko pa so leteči stroji že obvladovali svet ptic?

 

In zdaj preskok v tekstu. Ozrimo se v povod, temo in vzrok kometarja.

 

Tema komentarja je umetnina Letatlin in analiza njenega navidez enostavnega paradoksa skozi zdavnaj oblikovano pozicijo umetnostne zgodovinarke in umetnice Sonje Uzelac Briski. Še prejšnji teden sem mislil, da Sonje Uzelac Briski sploh ne poznam osebno, da je nisem nikoli srečal. Izkazalo se je drugače. Pravzaprav je tema komentarja dekonstruktivizem osemdesetih let, stilni koridor, ki se še do današnjega dne ni povsem zaključil oziroma seštel v izkušnji digitalnega konstruktivizma!

 

Povod komentarja: Že kar nekaj časa je minilo od tega, ko sem imel napovedano srečanje s kustosom zagrebškega Muzeja suvremene umetnosti (MSU) Tihomirjem Milovcem. Pragmatičen del srečanja z njim in Irino Sokolovo bom v opisu preskočil. Seveda se je vse vrtinčilo okrog umetnika Vladimirja Tatlina in njegove umetnine Letatlin. Nekaj dni pred zagrebškim srečanjem sem sredi noči vstopil v mojo knjižnico ter tako kot ponavadi, ko ne morem spati, vzel v roke moj brevir: Pojmovnik Ruske avnantgarde avtorjev Aleksandra Flakerja in Dubravke Ugrešič. Iz police sem potegnil knjigo številka osem. Na strani 171 je zasvetil tekst, ki ga nisem bral šestindvajset let. Vem, da sem ga bral leta 1990 prvič in zadnjič. Napisala ga je umetnostna zgodovinarka in umetnica Sonja Briski Uzelac. To je preprosto briljanten tekst. Naslov teksta pa je Letatlin.

 

Takoj naslednji dan sem poklical Tihomirja Milovca, da ga opozorim na analizo umetnine Letatlin iz začetka osemdesetih let. Tihomir je s svojim značilnim, stoičnim glasom, padajoče intoniral: "Sonjo odlično poznam, če je le v mestu zgotavljam, da bo prisotna na našem srečanju." In tako je tudi bilo. Ko je začela svojo pripoved o njenem vstopu v moskovske arhive, me je zmrazilo. Koliko napora je potrebno, da se zgodovinski spomin sešteje v pomen. Ko je Sonja Uzelac Briski s časovne distance opazovala sovjetsko komunistično revolucionarno gesto dvajsetih let, na eni strani biografsko zaporedje Vladimirja Tatlina, na drugi strani pa njegovo umetnino Letatlin, ki je v svoji esenci poetska avantgardna zavest, je leta 1984 opravila več kot natančno ekspertizo:

 

"V persepktivi zadnjih let, ko se vse bolj širi kot opazovanja piramide okrog ruske avnatgarde, se aura okrog konstrukcije, ki je najbolj opevala Tatlinovo ime in je hkrati postala simbol ruske avntagarde, Spomenik III. internacionale, postaja vse bolj temnejša. V območje pogleda pa vstopa, zdi se, v polni svetlobi dneva konstrukcija / projket Letatlin kot priziv spomina, da navkljub večni spremenljivosti sedanjosti stoji na eni strani zgodovina na drugi pa projekcija bodočnosti. Umetnost ruske avntgarde, ki se je večinsko razvijala iz "pogleda na svet" in ne iz pozicije "pogleda na lepoto", vidimo umetnino Letatlin kot njen pozno duhovno-prostorski znak, ki je nastal iz izkušnje posamične soočenosti z nasprotujočimi značilnostmi umetniškega in tehničnega, mitske preteklosti in nove bodočnosti, kulture materialov in stanja duha, potreb in oblik, uporabne funkcije in avtonomne lepote."

 

In za oboje se nenehno zavzemo: Za funkcijo in lepoto!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608