Komentar

Vladimir Tatlin in III. Internacionala

Vse skupaj se je zgodilo onkraj obzorja ideologije, znanosti, religije in filozofije, zgodilo se je v polju "čiste umetnosti", v umetniškem muzeju. Ponovimo: muzeji so tudi zato na svetu, da v njih doživljamo vstajenja. Vstajenje časa, največkrat preteklega. Seveda obstajajo tudi druge oblike vstajenj.

06.11.2016 01:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Tatlin   III. Internacionala   Sonja Uzelac Briski   Moskva   Zagreb

Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

Bilo je to globoko v dvajsetem stoletju, ko sem na prvih straneh zajetnega kataloga pomembne muzejske razstave, mogoče ene najpomembnejših tistega časa, zagledal fotografijo slokega umetnika z razpotegnjnenim obrazom. Na strani 25 je pod sliko pisalo Vladimir Tatlin. Na strani 260 in 261 pa sem obnemel ob njegovih dveh umetninah, ob spomeniku posvečenemu III. Internacionali in ob risbi modela letečega stroja, ki ga je umetnik naslovil Letatlin. Umetnini sta mi v hipu proizvedli velik nered, moral sem se boriti za njuno razčlenitev in razumevanje. Ko sem na prvi fotografiji le prepoznal, da ko gledam umetnino, gledam arhitekturno maketo, pravzaprav idejo naseljenega spomenika, sem bliskovito, brez večjih težav vstopil v njeno konceptualizacijo. V genialnosti njenega arhitekturnega jezika so se mi takoj izrisale orakeljske pasti ideoligije. Tri leta kasneje sem jih prevedel v retrogardistični jezik. Rezultat metafizičnega prevoda je na današnji dan, razstavljen v galeriji Garage v Moskvi.

 

Prevajanje je umetnost!

 

Z umetnino Letatlin pa je bilo popolnoma drugače, ta mi še danes intenzivno križa poti in me usmerja s svojim navidezno enostavnim paradoksom k procesiranju umetniških satelitov Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Leto dni kasneje, ko sem prvič videl fotografijo umetnine Letatlin, ne le njene skice, me je ta evforično popeljala v kozmično delavnico ogromnih razsežnosti. Leto dni kasneje se mi je ponovila skoraj identična situacija, podobna prvemu branju. Skozi umetnino sta me fizika in metafizika prislili v umno poslanico, prisilila sta me k globinskem razumevanju stilnih formacij. Prisiljen sem bil misliti vse stilne formacije. Skozi fotografijo umetnine Letatlin sem vstopil v čas vseh stilov. Tako sem prvič v življenju vstopil v ozadje naše opredmetene civilizacije.

 

Kaj je bilo tisto, kar sem gledal na fotografiji; letalo ali umetniško delo? Podoben problem se mi je kot mladostniku odigral z Duchampovo umetnino Fontana. Kaj sem gledal pri Duchampu, pisoar ali vodnjak? Umetniško delo ali industrijski produkt? To je bila neprijetna izbira med dvema enakovrednima možnostima.

 

Petintrideset let je minilo, od kar sem prvič videl umetnino Letatlin. Šele skozi dolgotrajno, mogoče leta dolgo opazovanje umetnine, so se začeli pred menoj razstavljati mehanizmi, po katerih se gradi in uravnava stil. Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

 

Vsa planetarna ravnotežja se vzpostavijo tako, da se odpovemo prvemu in očitnemu v času. Potrebno je bilo pogledati v skrito, v ideološko prikrito, travmatično oziroma ranjeno, pogledati je bilo potrebno "začudno". (bralec, besede "začudno" ni v SSKJ, toda menim, da je beseda etimološko upravičena in da lahko vstopiš v njen smisel). Odpovedati se je potrebno najprej najbolj očitnemu v času, da bi videli tisto bistveno izza časa! Poglejmo zgornji stavek dobesedno! Na tem mestu bi prosil urednika Portala PLUS, če v komentar vključi fotografijo mojstrovine Letatlin (želji ugodeno, op. uredn.). Umetnino, ki jo je avtor poimenoval po samemu sebi. Združil je svoj priimek z besedo leteti (rus. letat) - Letatlin! Uredniku hvala v naprej! (Ni za kaj, op, uredn.)

 

Bralec ali ni že na prvi pogled več kot očitno, da je Tatlin proizvedel repliko mogoče celo kopijo letalnega stroja Leonarda Da Vincija? Toda zakaj bi v polju umetnosti ponavljal znanstveni koncept Leonarda Da Vincija? Mogoče, da bi z njim poletel, da bi z njim popravil skoraj štiristopetdest let kasneje neupešen polet. Toda, halo, za Tatlina je bil letalni stroj najprej umetniško delo, ne pa letalo. Saj bodo v tridesetih letih ravnokar po sovjetskem nebu poleteli Tupoljev-ANT 20 ali bombnik Kalinin K-7 ali Čeranovski BICh 17. Od kod Vladimirju Tatlinu potreba po oblikovanju organične ptičje proteze, ko pa so leteči stroji že obvladovali svet ptic?

 

In zdaj preskok v tekstu. Ozrimo se v povod, temo in vzrok kometarja.

 

Tema komentarja je umetnina Letatlin in analiza njenega navidez enostavnega paradoksa skozi zdavnaj oblikovano pozicijo umetnostne zgodovinarke in umetnice Sonje Uzelac Briski. Še prejšnji teden sem mislil, da Sonje Uzelac Briski sploh ne poznam osebno, da je nisem nikoli srečal. Izkazalo se je drugače. Pravzaprav je tema komentarja dekonstruktivizem osemdesetih let, stilni koridor, ki se še do današnjega dne ni povsem zaključil oziroma seštel v izkušnji digitalnega konstruktivizma!

 

Povod komentarja: Že kar nekaj časa je minilo od tega, ko sem imel napovedano srečanje s kustosom zagrebškega Muzeja suvremene umetnosti (MSU) Tihomirjem Milovcem. Pragmatičen del srečanja z njim in Irino Sokolovo bom v opisu preskočil. Seveda se je vse vrtinčilo okrog umetnika Vladimirja Tatlina in njegove umetnine Letatlin. Nekaj dni pred zagrebškim srečanjem sem sredi noči vstopil v mojo knjižnico ter tako kot ponavadi, ko ne morem spati, vzel v roke moj brevir: Pojmovnik Ruske avnantgarde avtorjev Aleksandra Flakerja in Dubravke Ugrešič. Iz police sem potegnil knjigo številka osem. Na strani 171 je zasvetil tekst, ki ga nisem bral šestindvajset let. Vem, da sem ga bral leta 1990 prvič in zadnjič. Napisala ga je umetnostna zgodovinarka in umetnica Sonja Briski Uzelac. To je preprosto briljanten tekst. Naslov teksta pa je Letatlin.

 

Takoj naslednji dan sem poklical Tihomirja Milovca, da ga opozorim na analizo umetnine Letatlin iz začetka osemdesetih let. Tihomir je s svojim značilnim, stoičnim glasom, padajoče intoniral: "Sonjo odlično poznam, če je le v mestu zgotavljam, da bo prisotna na našem srečanju." In tako je tudi bilo. Ko je začela svojo pripoved o njenem vstopu v moskovske arhive, me je zmrazilo. Koliko napora je potrebno, da se zgodovinski spomin sešteje v pomen. Ko je Sonja Uzelac Briski s časovne distance opazovala sovjetsko komunistično revolucionarno gesto dvajsetih let, na eni strani biografsko zaporedje Vladimirja Tatlina, na drugi strani pa njegovo umetnino Letatlin, ki je v svoji esenci poetska avantgardna zavest, je leta 1984 opravila več kot natančno ekspertizo:

 

"V persepktivi zadnjih let, ko se vse bolj širi kot opazovanja piramide okrog ruske avnatgarde, se aura okrog konstrukcije, ki je najbolj opevala Tatlinovo ime in je hkrati postala simbol ruske avntagarde, Spomenik III. internacionale, postaja vse bolj temnejša. V območje pogleda pa vstopa, zdi se, v polni svetlobi dneva konstrukcija / projket Letatlin kot priziv spomina, da navkljub večni spremenljivosti sedanjosti stoji na eni strani zgodovina na drugi pa projekcija bodočnosti. Umetnost ruske avntgarde, ki se je večinsko razvijala iz "pogleda na svet" in ne iz pozicije "pogleda na lepoto", vidimo umetnino Letatlin kot njen pozno duhovno-prostorski znak, ki je nastal iz izkušnje posamične soočenosti z nasprotujočimi značilnostmi umetniškega in tehničnega, mitske preteklosti in nove bodočnosti, kulture materialov in stanja duha, potreb in oblik, uporabne funkcije in avtonomne lepote."

 

In za oboje se nenehno zavzemo: Za funkcijo in lepoto!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
5
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.894
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.685
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.489
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.578
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.281
06/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.444
07/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.021
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 739
09/
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
Uredništvo
Ogledov: 693
10/
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
Ana Jud
Ogledov: 2.426