Komentar

Vladimir Tatlin in III. Internacionala

Vse skupaj se je zgodilo onkraj obzorja ideologije, znanosti, religije in filozofije, zgodilo se je v polju "čiste umetnosti", v umetniškem muzeju. Ponovimo: muzeji so tudi zato na svetu, da v njih doživljamo vstajenja. Vstajenje časa, največkrat preteklega. Seveda obstajajo tudi druge oblike vstajenj.

06.11.2016 01:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Tatlin   III. Internacionala   Sonja Uzelac Briski   Moskva   Zagreb

Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

Bilo je to globoko v dvajsetem stoletju, ko sem na prvih straneh zajetnega kataloga pomembne muzejske razstave, mogoče ene najpomembnejših tistega časa, zagledal fotografijo slokega umetnika z razpotegnjnenim obrazom. Na strani 25 je pod sliko pisalo Vladimir Tatlin. Na strani 260 in 261 pa sem obnemel ob njegovih dveh umetninah, ob spomeniku posvečenemu III. Internacionali in ob risbi modela letečega stroja, ki ga je umetnik naslovil Letatlin. Umetnini sta mi v hipu proizvedli velik nered, moral sem se boriti za njuno razčlenitev in razumevanje. Ko sem na prvi fotografiji le prepoznal, da ko gledam umetnino, gledam arhitekturno maketo, pravzaprav idejo naseljenega spomenika, sem bliskovito, brez večjih težav vstopil v njeno konceptualizacijo. V genialnosti njenega arhitekturnega jezika so se mi takoj izrisale orakeljske pasti ideoligije. Tri leta kasneje sem jih prevedel v retrogardistični jezik. Rezultat metafizičnega prevoda je na današnji dan, razstavljen v galeriji Garage v Moskvi.

 

Prevajanje je umetnost!

 

Z umetnino Letatlin pa je bilo popolnoma drugače, ta mi še danes intenzivno križa poti in me usmerja s svojim navidezno enostavnim paradoksom k procesiranju umetniških satelitov Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Leto dni kasneje, ko sem prvič videl fotografijo umetnine Letatlin, ne le njene skice, me je ta evforično popeljala v kozmično delavnico ogromnih razsežnosti. Leto dni kasneje se mi je ponovila skoraj identična situacija, podobna prvemu branju. Skozi umetnino sta me fizika in metafizika prislili v umno poslanico, prisilila sta me k globinskem razumevanju stilnih formacij. Prisiljen sem bil misliti vse stilne formacije. Skozi fotografijo umetnine Letatlin sem vstopil v čas vseh stilov. Tako sem prvič v življenju vstopil v ozadje naše opredmetene civilizacije.

 

Kaj je bilo tisto, kar sem gledal na fotografiji; letalo ali umetniško delo? Podoben problem se mi je kot mladostniku odigral z Duchampovo umetnino Fontana. Kaj sem gledal pri Duchampu, pisoar ali vodnjak? Umetniško delo ali industrijski produkt? To je bila neprijetna izbira med dvema enakovrednima možnostima.

 

Petintrideset let je minilo, od kar sem prvič videl umetnino Letatlin. Šele skozi dolgotrajno, mogoče leta dolgo opazovanje umetnine, so se začeli pred menoj razstavljati mehanizmi, po katerih se gradi in uravnava stil. Pomnim kot da je danes, kako sem v metodološko ozaveščenem pogledu začutil v svojem telesu rahel religiozen tresljaj, ki me je močno opogumil v upanju na kompleksnejši in misleči svet umetnosti. Tako je tudi zame lepo postalo tisto, kar je misleče!

 

Vsa planetarna ravnotežja se vzpostavijo tako, da se odpovemo prvemu in očitnemu v času. Potrebno je bilo pogledati v skrito, v ideološko prikrito, travmatično oziroma ranjeno, pogledati je bilo potrebno "začudno". (bralec, besede "začudno" ni v SSKJ, toda menim, da je beseda etimološko upravičena in da lahko vstopiš v njen smisel). Odpovedati se je potrebno najprej najbolj očitnemu v času, da bi videli tisto bistveno izza časa! Poglejmo zgornji stavek dobesedno! Na tem mestu bi prosil urednika Portala PLUS, če v komentar vključi fotografijo mojstrovine Letatlin (želji ugodeno, op. uredn.). Umetnino, ki jo je avtor poimenoval po samemu sebi. Združil je svoj priimek z besedo leteti (rus. letat) - Letatlin! Uredniku hvala v naprej! (Ni za kaj, op, uredn.)

 

Bralec ali ni že na prvi pogled več kot očitno, da je Tatlin proizvedel repliko mogoče celo kopijo letalnega stroja Leonarda Da Vincija? Toda zakaj bi v polju umetnosti ponavljal znanstveni koncept Leonarda Da Vincija? Mogoče, da bi z njim poletel, da bi z njim popravil skoraj štiristopetdest let kasneje neupešen polet. Toda, halo, za Tatlina je bil letalni stroj najprej umetniško delo, ne pa letalo. Saj bodo v tridesetih letih ravnokar po sovjetskem nebu poleteli Tupoljev-ANT 20 ali bombnik Kalinin K-7 ali Čeranovski BICh 17. Od kod Vladimirju Tatlinu potreba po oblikovanju organične ptičje proteze, ko pa so leteči stroji že obvladovali svet ptic?

 

In zdaj preskok v tekstu. Ozrimo se v povod, temo in vzrok kometarja.

 

Tema komentarja je umetnina Letatlin in analiza njenega navidez enostavnega paradoksa skozi zdavnaj oblikovano pozicijo umetnostne zgodovinarke in umetnice Sonje Uzelac Briski. Še prejšnji teden sem mislil, da Sonje Uzelac Briski sploh ne poznam osebno, da je nisem nikoli srečal. Izkazalo se je drugače. Pravzaprav je tema komentarja dekonstruktivizem osemdesetih let, stilni koridor, ki se še do današnjega dne ni povsem zaključil oziroma seštel v izkušnji digitalnega konstruktivizma!

 

Povod komentarja: Že kar nekaj časa je minilo od tega, ko sem imel napovedano srečanje s kustosom zagrebškega Muzeja suvremene umetnosti (MSU) Tihomirjem Milovcem. Pragmatičen del srečanja z njim in Irino Sokolovo bom v opisu preskočil. Seveda se je vse vrtinčilo okrog umetnika Vladimirja Tatlina in njegove umetnine Letatlin. Nekaj dni pred zagrebškim srečanjem sem sredi noči vstopil v mojo knjižnico ter tako kot ponavadi, ko ne morem spati, vzel v roke moj brevir: Pojmovnik Ruske avnantgarde avtorjev Aleksandra Flakerja in Dubravke Ugrešič. Iz police sem potegnil knjigo številka osem. Na strani 171 je zasvetil tekst, ki ga nisem bral šestindvajset let. Vem, da sem ga bral leta 1990 prvič in zadnjič. Napisala ga je umetnostna zgodovinarka in umetnica Sonja Briski Uzelac. To je preprosto briljanten tekst. Naslov teksta pa je Letatlin.

 

Takoj naslednji dan sem poklical Tihomirja Milovca, da ga opozorim na analizo umetnine Letatlin iz začetka osemdesetih let. Tihomir je s svojim značilnim, stoičnim glasom, padajoče intoniral: "Sonjo odlično poznam, če je le v mestu zgotavljam, da bo prisotna na našem srečanju." In tako je tudi bilo. Ko je začela svojo pripoved o njenem vstopu v moskovske arhive, me je zmrazilo. Koliko napora je potrebno, da se zgodovinski spomin sešteje v pomen. Ko je Sonja Uzelac Briski s časovne distance opazovala sovjetsko komunistično revolucionarno gesto dvajsetih let, na eni strani biografsko zaporedje Vladimirja Tatlina, na drugi strani pa njegovo umetnino Letatlin, ki je v svoji esenci poetska avantgardna zavest, je leta 1984 opravila več kot natančno ekspertizo:

 

"V persepktivi zadnjih let, ko se vse bolj širi kot opazovanja piramide okrog ruske avnatgarde, se aura okrog konstrukcije, ki je najbolj opevala Tatlinovo ime in je hkrati postala simbol ruske avntagarde, Spomenik III. internacionale, postaja vse bolj temnejša. V območje pogleda pa vstopa, zdi se, v polni svetlobi dneva konstrukcija / projket Letatlin kot priziv spomina, da navkljub večni spremenljivosti sedanjosti stoji na eni strani zgodovina na drugi pa projekcija bodočnosti. Umetnost ruske avntgarde, ki se je večinsko razvijala iz "pogleda na svet" in ne iz pozicije "pogleda na lepoto", vidimo umetnino Letatlin kot njen pozno duhovno-prostorski znak, ki je nastal iz izkušnje posamične soočenosti z nasprotujočimi značilnostmi umetniškega in tehničnega, mitske preteklosti in nove bodočnosti, kulture materialov in stanja duha, potreb in oblik, uporabne funkcije in avtonomne lepote."

 

In za oboje se nenehno zavzemo: Za funkcijo in lepoto!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
2
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938