Komentar

Uroš Grilc o obveznem predvajanju slovenske glasbe: "Zaskvotana zmeda okoli Zmed"

Za komentar na temo obveznega predvajanja slovenske glasbe smo tokrat zaprosili dr. Uroša Grilca. Kot pravi nekdanji minister za kulturo, so izdajatelji radijskih programov po zadnjih spremembah zakona o medijih, pod katere se je podpisala Cerarjeva koalicija na čelu s poslancem Draganom Matićem, ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot. Bo kdo od političnih odločevalcev vendarle prevzel odgovornost za zmedo in preprečil škodo, ki nastaja radijskim postajam?     

07.11.2016 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Uroš Grilc   glasbena kvota   zakon o medijih   državni zbor   slovenska glasba   zmeda

Fotomontaža: Portal PLUS

Prav zmeda okoli novele Zakona o medijih bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti.

Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture, morajo biti premišljeni. Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture tam, kjer poleg javnega interesa obstajajo še občutljiva tržna razmerja, morajo biti skrajno tehtni. Sicer je škoda zaradi njih lahko pogubna in težko popravljiva. Knjige, založništvo, mediji in film so del teh zapletenih in večplastnih zgodb. A v tem trenutku so izdajatelji radijskih programov ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot.

 

Naj na začetku razgalim svoje prepričanje, da ne bo dvoma o poziciji izrekanja: dvomilijonski in jezikovno zamejeni kulturni trg, kot je slovenski, potrebuje zakonsko reguliranje, ki ustvarja ravnotežje med javnim interesom, zagotavljanjem pogojev za razvoj ustvarjalnosti in dostopnosti kulturnih dobrin ter učinkovitim delovanjem kulturnih trgov. Neoliberalne težnje v slovenski kulturi, posredno ali neposredno prepuščanje kulture trgu, je nevarno početje; a obstaja še eno početje, ki je od tega nevarnejše in za slovensko kulturo samouničevalno: sprejemanje takšnih zakonskih rešitev, ki pred našimi očmi in z neverjetno hitrostjo uničujejo še tisto nekaj kulturnega trga, ki ga premoremo. To je uspelo tvorcem zadnje novele Zakona o medijih (Zmed).

 

Ko smo v letu 2013 v Sloveniji kot 13. država EU sprejeli zakon o enotni ceni knjige, smo bili posebej pozorni na dvoje: na sorazmerne učinke tega zakona na vse člene knjižne verige (založbe, knjižnice, knjigarne, kupci knjig) in na izvedljivost ter možnost nadzora izvajanja zakona glede na obstoječi  birokratski aparat Javne agencije RS za knjigo. Odveč je poudariti, da vsaka od navedenih interesih skupin v takšnem zakonodajnem postopku zagovarja svoj prav in svoj lastni interes ter da je kakovostna zakonska rešitev lahko zgolj plod odkrite, neposredne in strokovno podkrepljene javne razprave. Javne razprave, ki ni le fiktivna, ampak je brezkompromisno usmerjena k iskanju najboljših rešitev. Zakon o enotni ceni knjige sicer ne more biti nekakšna čarobna paličica in slovenskega knjižnega trga sam po sebi ne bo odrešil vseh tegob in preteklih zablod in stranpoti. A je vnesel tiste minimalne standarde, ki zagotavljajo šest mesecev od izida vsakemu kupcu po enaki ceni dostopno knjigo, ne glede na kraj in način nakupa knjig.

 

Pri spremembah Zmed  v letu 2015 je bila pot drugačna. Hitro se je izkazalo, da so prevladali ozki interesi skupine glasbenikov. Pripombe javne Radiotelevizije Slovenije, opozorila medijskih strokovnjakov in združenja radijskih postaj v času sprejemanja tega rokohitrskega medijskega kvotiranja so bili zviška, celo arogantno zavrnjeni. In naj bo jasno že sedaj: glede na stopnjo dejanske politične odgovornosti, ki jo izkazujemo v dolini šentflorijanski, nemara ne bo na koncu nihče odgovoren za to stanje. Odločevalci, tj. vlada in 47 parlamentarcev, ki so požegnali to zmedeno novelo, bodo na vse očitke predvidljivo izmikajoče odgovorili: "Ker gre za trg, bi se radijske postaje morale prilagoditi zakonskim zahtevam, a tega niso (z)mogle, kar obžalujemo."

 

Vendarle se zdi, da tokrat ne bo šlo tako zlahka. Prav zmeda okoli novele Zmed bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti. Razloga za to mojo preoptimistično napoved sta dva. Prvi je v tem, da so bila ob sprejemanj novele Zmed dana zelo jasna opozorila stroke. Resnično jasna in argumentirana. V času apatije javnosti in žal tudi vse večje neprofesionalnosti četrte veje oblasti je dandanes pri sprejemanju zakonodaje nasploh to prej ko ne izjema. Pri noveli Zmed so namreč ta opozorila segala od razgaljenja povsem neglasbene definicije slovenske glasbe, neustrezne določitve kvot, neobstoječe evidence prvič predvajane slovenske glasbe, bičanja neuglašenega sistema spremljanja doseganja kvot, kakofoničnega poseganja v uredniško svobodo, do crescendo dodatne obremenitve radijskih izdajateljev in Akosa. Slednji je to nedavno tudi javno priznal. A vsa ta tehtna opozorila, ki so danes potrjeno umestna in realna, je presegel še en učinek, ki je več kot očitno presenetil vse: radikalno upadanje poslušanosti radiev je par excellence zasluga novele Zmed. Čisto udejanjanje znanega reka: operacija je uspela (novela Zmed je sprejeta, več slovenske glasbe je na radiu), pacient je podlegel (poslušalci bežijo od radia). Kdo je tu zmagovalec? Slovenski glasbeniki? Poslušalci? In kaj za vraga ima vse to radijsko-glasbeno-kvotiranje sploh še skupnega s podporo slovenski glasbi? Kakovostni slovenski glasbi? Mladim glasbenikom?

 

Potrebujemo odgovorno, sodelovalno in celovito strategijo razvoja medijskega prostora. Popravki popravkov ne vodijo več nikamor. Obstoječi Zmed je izčrpal svoje potenciale, čas ga je vrgel iz tečajev. A tu je že nova težava. Odgovornost za trenutno stanje ima v tem primeru imena in priimke. Bog ne daj, da bi se ta imena in ti priimki, zaslužni za zmedo Zmed, lotili še kakih novih Zmed...

 

 

Dr. Uroš Grilc je nekdanji minister za kulturo Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.733
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.047
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.843
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 593
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 450