Komentar

Uroš Grilc o obveznem predvajanju slovenske glasbe: "Zaskvotana zmeda okoli Zmed"

Za komentar na temo obveznega predvajanja slovenske glasbe smo tokrat zaprosili dr. Uroša Grilca. Kot pravi nekdanji minister za kulturo, so izdajatelji radijskih programov po zadnjih spremembah zakona o medijih, pod katere se je podpisala Cerarjeva koalicija na čelu s poslancem Draganom Matićem, ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot. Bo kdo od političnih odločevalcev vendarle prevzel odgovornost za zmedo in preprečil škodo, ki nastaja radijskim postajam?     

07.11.2016 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Uroš Grilc   glasbena kvota   zakon o medijih   državni zbor   slovenska glasba   zmeda

Fotomontaža: Portal PLUS

Prav zmeda okoli novele Zakona o medijih bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti.

Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture, morajo biti premišljeni. Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture tam, kjer poleg javnega interesa obstajajo še občutljiva tržna razmerja, morajo biti skrajno tehtni. Sicer je škoda zaradi njih lahko pogubna in težko popravljiva. Knjige, založništvo, mediji in film so del teh zapletenih in večplastnih zgodb. A v tem trenutku so izdajatelji radijskih programov ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot.

 

Naj na začetku razgalim svoje prepričanje, da ne bo dvoma o poziciji izrekanja: dvomilijonski in jezikovno zamejeni kulturni trg, kot je slovenski, potrebuje zakonsko reguliranje, ki ustvarja ravnotežje med javnim interesom, zagotavljanjem pogojev za razvoj ustvarjalnosti in dostopnosti kulturnih dobrin ter učinkovitim delovanjem kulturnih trgov. Neoliberalne težnje v slovenski kulturi, posredno ali neposredno prepuščanje kulture trgu, je nevarno početje; a obstaja še eno početje, ki je od tega nevarnejše in za slovensko kulturo samouničevalno: sprejemanje takšnih zakonskih rešitev, ki pred našimi očmi in z neverjetno hitrostjo uničujejo še tisto nekaj kulturnega trga, ki ga premoremo. To je uspelo tvorcem zadnje novele Zakona o medijih (Zmed).

 

Ko smo v letu 2013 v Sloveniji kot 13. država EU sprejeli zakon o enotni ceni knjige, smo bili posebej pozorni na dvoje: na sorazmerne učinke tega zakona na vse člene knjižne verige (založbe, knjižnice, knjigarne, kupci knjig) in na izvedljivost ter možnost nadzora izvajanja zakona glede na obstoječi  birokratski aparat Javne agencije RS za knjigo. Odveč je poudariti, da vsaka od navedenih interesih skupin v takšnem zakonodajnem postopku zagovarja svoj prav in svoj lastni interes ter da je kakovostna zakonska rešitev lahko zgolj plod odkrite, neposredne in strokovno podkrepljene javne razprave. Javne razprave, ki ni le fiktivna, ampak je brezkompromisno usmerjena k iskanju najboljših rešitev. Zakon o enotni ceni knjige sicer ne more biti nekakšna čarobna paličica in slovenskega knjižnega trga sam po sebi ne bo odrešil vseh tegob in preteklih zablod in stranpoti. A je vnesel tiste minimalne standarde, ki zagotavljajo šest mesecev od izida vsakemu kupcu po enaki ceni dostopno knjigo, ne glede na kraj in način nakupa knjig.

 

Pri spremembah Zmed  v letu 2015 je bila pot drugačna. Hitro se je izkazalo, da so prevladali ozki interesi skupine glasbenikov. Pripombe javne Radiotelevizije Slovenije, opozorila medijskih strokovnjakov in združenja radijskih postaj v času sprejemanja tega rokohitrskega medijskega kvotiranja so bili zviška, celo arogantno zavrnjeni. In naj bo jasno že sedaj: glede na stopnjo dejanske politične odgovornosti, ki jo izkazujemo v dolini šentflorijanski, nemara ne bo na koncu nihče odgovoren za to stanje. Odločevalci, tj. vlada in 47 parlamentarcev, ki so požegnali to zmedeno novelo, bodo na vse očitke predvidljivo izmikajoče odgovorili: "Ker gre za trg, bi se radijske postaje morale prilagoditi zakonskim zahtevam, a tega niso (z)mogle, kar obžalujemo."

 

Vendarle se zdi, da tokrat ne bo šlo tako zlahka. Prav zmeda okoli novele Zmed bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti. Razloga za to mojo preoptimistično napoved sta dva. Prvi je v tem, da so bila ob sprejemanj novele Zmed dana zelo jasna opozorila stroke. Resnično jasna in argumentirana. V času apatije javnosti in žal tudi vse večje neprofesionalnosti četrte veje oblasti je dandanes pri sprejemanju zakonodaje nasploh to prej ko ne izjema. Pri noveli Zmed so namreč ta opozorila segala od razgaljenja povsem neglasbene definicije slovenske glasbe, neustrezne določitve kvot, neobstoječe evidence prvič predvajane slovenske glasbe, bičanja neuglašenega sistema spremljanja doseganja kvot, kakofoničnega poseganja v uredniško svobodo, do crescendo dodatne obremenitve radijskih izdajateljev in Akosa. Slednji je to nedavno tudi javno priznal. A vsa ta tehtna opozorila, ki so danes potrjeno umestna in realna, je presegel še en učinek, ki je več kot očitno presenetil vse: radikalno upadanje poslušanosti radiev je par excellence zasluga novele Zmed. Čisto udejanjanje znanega reka: operacija je uspela (novela Zmed je sprejeta, več slovenske glasbe je na radiu), pacient je podlegel (poslušalci bežijo od radia). Kdo je tu zmagovalec? Slovenski glasbeniki? Poslušalci? In kaj za vraga ima vse to radijsko-glasbeno-kvotiranje sploh še skupnega s podporo slovenski glasbi? Kakovostni slovenski glasbi? Mladim glasbenikom?

 

Potrebujemo odgovorno, sodelovalno in celovito strategijo razvoja medijskega prostora. Popravki popravkov ne vodijo več nikamor. Obstoječi Zmed je izčrpal svoje potenciale, čas ga je vrgel iz tečajev. A tu je že nova težava. Odgovornost za trenutno stanje ima v tem primeru imena in priimke. Bog ne daj, da bi se ta imena in ti priimki, zaslužni za zmedo Zmed, lotili še kakih novih Zmed...

 

 

Dr. Uroš Grilc je nekdanji minister za kulturo Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,508
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894