Komentar

Uroš Grilc o obveznem predvajanju slovenske glasbe: "Zaskvotana zmeda okoli Zmed"

Za komentar na temo obveznega predvajanja slovenske glasbe smo tokrat zaprosili dr. Uroša Grilca. Kot pravi nekdanji minister za kulturo, so izdajatelji radijskih programov po zadnjih spremembah zakona o medijih, pod katere se je podpisala Cerarjeva koalicija na čelu s poslancem Draganom Matićem, ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot. Bo kdo od političnih odločevalcev vendarle prevzel odgovornost za zmedo in preprečil škodo, ki nastaja radijskim postajam?     

07.11.2016 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Uroš Grilc   glasbena kvota   zakon o medijih   državni zbor   slovenska glasba   zmeda

Fotomontaža: Portal PLUS

Prav zmeda okoli novele Zakona o medijih bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti.

Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture, morajo biti premišljeni. Zakonodajni posegi, ki regulirajo ustvarjalnost na področju kulture tam, kjer poleg javnega interesa obstajajo še občutljiva tržna razmerja, morajo biti skrajno tehtni. Sicer je škoda zaradi njih lahko pogubna in težko popravljiva. Knjige, založništvo, mediji in film so del teh zapletenih in večplastnih zgodb. A v tem trenutku so izdajatelji radijskih programov ujeti v gordijski vozel nespametno normiranih glasbenih kvot.

 

Naj na začetku razgalim svoje prepričanje, da ne bo dvoma o poziciji izrekanja: dvomilijonski in jezikovno zamejeni kulturni trg, kot je slovenski, potrebuje zakonsko reguliranje, ki ustvarja ravnotežje med javnim interesom, zagotavljanjem pogojev za razvoj ustvarjalnosti in dostopnosti kulturnih dobrin ter učinkovitim delovanjem kulturnih trgov. Neoliberalne težnje v slovenski kulturi, posredno ali neposredno prepuščanje kulture trgu, je nevarno početje; a obstaja še eno početje, ki je od tega nevarnejše in za slovensko kulturo samouničevalno: sprejemanje takšnih zakonskih rešitev, ki pred našimi očmi in z neverjetno hitrostjo uničujejo še tisto nekaj kulturnega trga, ki ga premoremo. To je uspelo tvorcem zadnje novele Zakona o medijih (Zmed).

 

Ko smo v letu 2013 v Sloveniji kot 13. država EU sprejeli zakon o enotni ceni knjige, smo bili posebej pozorni na dvoje: na sorazmerne učinke tega zakona na vse člene knjižne verige (založbe, knjižnice, knjigarne, kupci knjig) in na izvedljivost ter možnost nadzora izvajanja zakona glede na obstoječi  birokratski aparat Javne agencije RS za knjigo. Odveč je poudariti, da vsaka od navedenih interesih skupin v takšnem zakonodajnem postopku zagovarja svoj prav in svoj lastni interes ter da je kakovostna zakonska rešitev lahko zgolj plod odkrite, neposredne in strokovno podkrepljene javne razprave. Javne razprave, ki ni le fiktivna, ampak je brezkompromisno usmerjena k iskanju najboljših rešitev. Zakon o enotni ceni knjige sicer ne more biti nekakšna čarobna paličica in slovenskega knjižnega trga sam po sebi ne bo odrešil vseh tegob in preteklih zablod in stranpoti. A je vnesel tiste minimalne standarde, ki zagotavljajo šest mesecev od izida vsakemu kupcu po enaki ceni dostopno knjigo, ne glede na kraj in način nakupa knjig.

 

Pri spremembah Zmed  v letu 2015 je bila pot drugačna. Hitro se je izkazalo, da so prevladali ozki interesi skupine glasbenikov. Pripombe javne Radiotelevizije Slovenije, opozorila medijskih strokovnjakov in združenja radijskih postaj v času sprejemanja tega rokohitrskega medijskega kvotiranja so bili zviška, celo arogantno zavrnjeni. In naj bo jasno že sedaj: glede na stopnjo dejanske politične odgovornosti, ki jo izkazujemo v dolini šentflorijanski, nemara ne bo na koncu nihče odgovoren za to stanje. Odločevalci, tj. vlada in 47 parlamentarcev, ki so požegnali to zmedeno novelo, bodo na vse očitke predvidljivo izmikajoče odgovorili: "Ker gre za trg, bi se radijske postaje morale prilagoditi zakonskim zahtevam, a tega niso (z)mogle, kar obžalujemo."

 

Vendarle se zdi, da tokrat ne bo šlo tako zlahka. Prav zmeda okoli novele Zmed bi utegnila postati nov model kvotiranja slovenske politične (ne)odgovornosti. Razloga za to mojo preoptimistično napoved sta dva. Prvi je v tem, da so bila ob sprejemanj novele Zmed dana zelo jasna opozorila stroke. Resnično jasna in argumentirana. V času apatije javnosti in žal tudi vse večje neprofesionalnosti četrte veje oblasti je dandanes pri sprejemanju zakonodaje nasploh to prej ko ne izjema. Pri noveli Zmed so namreč ta opozorila segala od razgaljenja povsem neglasbene definicije slovenske glasbe, neustrezne določitve kvot, neobstoječe evidence prvič predvajane slovenske glasbe, bičanja neuglašenega sistema spremljanja doseganja kvot, kakofoničnega poseganja v uredniško svobodo, do crescendo dodatne obremenitve radijskih izdajateljev in Akosa. Slednji je to nedavno tudi javno priznal. A vsa ta tehtna opozorila, ki so danes potrjeno umestna in realna, je presegel še en učinek, ki je več kot očitno presenetil vse: radikalno upadanje poslušanosti radiev je par excellence zasluga novele Zmed. Čisto udejanjanje znanega reka: operacija je uspela (novela Zmed je sprejeta, več slovenske glasbe je na radiu), pacient je podlegel (poslušalci bežijo od radia). Kdo je tu zmagovalec? Slovenski glasbeniki? Poslušalci? In kaj za vraga ima vse to radijsko-glasbeno-kvotiranje sploh še skupnega s podporo slovenski glasbi? Kakovostni slovenski glasbi? Mladim glasbenikom?

 

Potrebujemo odgovorno, sodelovalno in celovito strategijo razvoja medijskega prostora. Popravki popravkov ne vodijo več nikamor. Obstoječi Zmed je izčrpal svoje potenciale, čas ga je vrgel iz tečajev. A tu je že nova težava. Odgovornost za trenutno stanje ima v tem primeru imena in priimke. Bog ne daj, da bi se ta imena in ti priimki, zaslužni za zmedo Zmed, lotili še kakih novih Zmed...

 

 

Dr. Uroš Grilc je nekdanji minister za kulturo Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
8
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
7
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.634
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.771
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.513
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.813
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.235
06/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.171
07/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 794
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.404
10/
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.390