Dragi poslanci, minister za kulturo, zaposleni na direktoratu za medije, kolegi radijci in spoštovani poslušalci. Ste pripravljeni? Začnimo. 

Prvič. Ne razumem, kako lahko angleška, srbohrvaška ali instrumentalna glasba spada v kvoto slovenske glasbe. To namreč omogoča dvakrat noveliran zakon o medijih. Ali se glasba v primeru, če sem bil kot avtor soustvarjalec skladb Bryana Adamsa, recimo v (post)produkciji, ali če sem z njim zapel na koncertu kot Matjaž Jelen pred mnogimi leti na koprski Bonifiki, prav tako šteje v kvoto slovenske glasbe?

Drugič. Tisti, ki vpiše svoje skladbe v evidenco nove glasbe, ki jo vodijo na ministrstvu za kulturo, za točnost podatkov ne odgovarja. Ali to pomeni, da lahko kot avtor pošljem ministrstvu tudi tistih 10 skladb, ki sem jih s pomočjo posebnega programa za karaoke posnel na svoj prenosni računalnik? Bi se te skladbe res štele v obvezno kvoto slovenske glasbe? Lahko pa kaj posnamem tudi na svoj pametni telefon in »skladbo« vpišem v evidenco, saj mi noben nič ne more. Radii pa naj potem vrtijo mojo »uspešnico«, če hočejo oziroma morajo. Takšna je tako ali tako že praksa domačih raperjev, ki zasedajo četrtino evidence nove glasbe. Kaj hočem povedati? Tudi če si enostavno izmislim 10 pesmi, ni nobenega nadzora. Kar poglejte, kaj je storil Jan Plestenjak.    

Sprašujem se, kakšna je razlika med temi skladbami? Kako pa naj na primer Radio 1 vrti skladbo Stara dobra, ki je namenjena Radiu City? Sprašujem se tudi, ali karaoke glasbena podlaga prav tako spada v kvoto slovenske glasbe? Kdo je avtor oziroma pevec take skladbe? Kdo pa bo na koncu dobil avtorsko nadomestilo za odpeto skladbo?

Pojdimo dalje. Kako lahko instrumentalni trening spada v kvoto slovenske glasbe? Ali pa recimo appassionato, concertino, svorni lok, scherzo fantastico, pizzicato versaarco, klasična uvertura za tri trobente, amabile, brilante? Resno se sprašujem. Kako lahko te skladbe spadajo v kvoto slovenske  glasbe, če omenjenih besed niti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdem?!

Pozor! Pod zaporedno številko 17 se nahaja tudi skladba z naslovom Ljubavna pesem. Je to slovenska ali srbohrvaška pesem!? A srbohrvaške pesmi po novem res spadajo v kvoto slovenske glasbe?

Ker očitno ni nikakršnega nadzora nad ureditvijo, ki so jo nedavno uzakonili politiki brez slehernih izkušenj z medijsko politiko, med novo slovensko glasbo po novem spadajo tudi pesmi, ki so stare 20 ali 30 let. Iste pesmi, isti vokali, isti posnetki, samo na novo zmiksane zadeve. In imamo novo glasbo! Tudi pesem, ki sem jo posnel pred 30 leti, lahko vpišem v evidenco nove glasbe. Dovolj je, da stari pesmi malce povišam base. In zmagam. Ker me bodo tako ali tako vrteli. Kvota je zakon.

Tretjič. Vse programske sheme se pripravljajo na tedenski ravni in ne na dnevni, kaj šele urni, kot si to očitno predstavljajo poslanci, ki so potrdili zadnje spremembe Zakona o medijih. V petek zvečer med 19. in 24. uro je na sporedu programa Moj radio oddaja z naslovom Turbo booom, v kateri se vrti izključno slovenska glasba. Ob nedeljah zvečer, prav tako med 19. in 24. uro, torej v tretjem programskem času po novi ureditvi, pa imamo na sporedu oddajo Sedma noč, v kateri predstavljamo svetovne glasbenike. In to, da v petek vrtimo zgolj slovenske pesmi, po novem kvotnem sistemu nima prav nobenega vpliva na druge časovne pasove. Zato moramo po novi ureditvi med oddajo o Elvisu Presleyju zavreti še vsaj štiri slovenske skladbe na uro. Na vprašanje, kako bi se na kaj takega odzvali poslušalci, si lahko odgovorijo kar na ministrstvu za kulturo ali v državnem zboru.

In da ne pozabim, oddajo Sedma noč sem leta 1999 zagovarjal pred Svetom za radiodifuzijo RS, da sem lahko na razpisu pridobil radijsko frekvenco. Zato imam zdaj na voljo dve možnosti: ali še naprej pripravljam omenjeno oddajo in kršim kvotno ureditev (ker v oddaji o Elvisu res ne morem vrteti Zorana Predina) ali pa ukinem oddajo in kršim programsko shemo oziroma dovoljenje za oddajanje - v obeh primerih pa mi grozi odvzem frekvence! Vprašanja, kaj naj storim, sem poslal tudi ministrstvu za kulturo, vendar odgovora nisem prejel.

Četrtič. Če želiš izpolniti obveznosti, ki ti jih nalaga nova kvotna ureditev, ki mimogrede s tremi programskimi pasovi in različnimi deleži velja za najbolj zapleteno na svetu, potrebuješ novega sodelavca, in sicer na delovnem mestu "za dosledno spoštovanje zakona". Kot je znano iz primera Val 202, so na Akosu zelo strogi. Pa vendar: kako naj si lokalni radio, ki pokriva 5 odstotkov Slovenije oziroma 100 tisoč prebivalcev in ki ima redno zaposlena dva spikerja, privošči dodatno zaposlitev (in preživi), da bi lahko spoštoval zakonska določila politikov, ki očitno sploh ne poslušajo radijskega medija? Je morda cilj aktualne koalicije, da utiša, ukine ali ugasne večino neodvisnih radiev in da omogoči preživetje samo tistim, ki so že pod njenim vplivom (ali pa še bodo)? Severna Koreja.

Pa še zadnja stvar, ki mi v tem trenutku pade na pamet, saj bi se jih zagotovo našlo še več. Tretjina zabeleženih skladb v evidenci nove glasbe, ki jo vodijo na ministrstvu za kulturo, sploh ni izšla na komercialnem nosilcu zvoka. To pomeni, da na primer CD-nosilca ne moreš kupiti. Nekatere skladbe se sicer da prenesti s spleta, vendar je brezplačno prenašanje glasbe s svetovnega spleta splošno prepoznano kot piratsko dejanje. Tudi avtorske organizacije zahtevajo, da so skladbe kupljene na komercialnih nosilcih zvoka, moraš biti njihov lastnik, to piše v pogodbah. Kako oziroma kje naj torej nabavim Plestenjakovo skladbo z naslovom Stara dobra za Radio City, če bi jo želel zavreti v svojem programu? Še eno protislovje.

Se nadaljuje …