Komentar

Sloveniji grozi, da bo že do konca leta izgubila status neto prejemnice iz evropskega proračuna!

Naš novi komentator Aljuš Pertinač razkriva neprijetna dejstva, povezana s črpanjem t.i. evropskih sredstev, kjer je bila naša država nekoč med najbolj uspešnimi novimi članicam. Toda to se je zdaj ustavilo in Slovenija niti po treh letih izvajanja finančnega okvirja 2014-2020 nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. Posledice so katastrofalne: iz Bruslja nam niso povrnili niti evra proračunskih izplačil za t.i. evropske projekte. Krivec za takšne razmere je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi javnosti takorekoč anonimna ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, nedavno imenovana za podpredsednico slovenske vlade

 To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. 

13.11.2016 23:40
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Alenka Smerkolj   Vlada Republike Slovenije   kohezijska politika   evropska sredstva

Foto: europa.eu

Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, ki jih krvavo potrebuje. V Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena; grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun.

V letih pred vstopom v Evropsko unijo, ko je Slovenija koristila finančne mehanizme EU iz naslova tako imenovane predpristopne pomoči, je bila pri tem daleč najbolj uspešna med deseterico držav, ki so v EU vstopile maja 2014. Po vstopu je naša država postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike oziroma strukturnih in kohezijskega sklada. Zaradi številnih objektivnih in subjektivnih razlogov Slovenija v programskem obdobju 2004-2006 ter programskem obdobju 2007-2014 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar se je kljub temu z lahkoto uvrščala med najboljše nove države članice ter v zgornjo polovico vseh držav članic EU-25. Med objektivne razloge za manjšo uspešnost lahko štejemo pogoste menjave vlad (v tem obdobju je zgolj ena vladna garnitura "oddelala" celoten štiriletni mandat in še ta zgolj zaradi predsedovanja EU), kar je za sabo potegnilo številne kadrovske spremembe na najbolj odgovornih mestih ter odsotnost druge ravni lokalne samouprave pri nas.

 

Črpanje EU sredstev je za državo izjemno pomembno iz vrste razlogov. Najprej gre - zaradi strukture slovenskega proračuna in zaradi spoštovanja t.i. zlatega pravila hkrati močno omejenega trošenja države - za praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Nadalje preko črpanja EU sredstev Slovenija ohranja status neto prejemnice iz EU proračuna. To pomeni, da v EU proračun vplačujemo manj sredstev, kot jih iz njega dobimo. In ne nazadnje, s temi sredstvi so bili v Sloveniji realizirani številni projekti, od infrastrukturnih (na primer: Nordijski center Planica, UKC Maribor), do projektov, namenjenih razvoju človeških virov. Prišlo je do razvoja številnih novih storitev, zaposlitev, nudenja nujne humanitarne pomoči itd. Prav zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je trenutno stanje na tem področju najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja evropskih sredstev. Sloveniji resno grozi, da bo že do konca leta po osmih letih izgubila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar seveda pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci v bruseljski proračun plačevali več, kot iz njega dobimo. Glavni krivec za tako stanje je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oziroma resorna ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.

 

Slovenija namreč po skoraj treh letih izvajanja večletnega finančnega okvirja 2014-2020 še vedno nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. Iz EU proračuna v vsem tem času za ta namen nismo prejeli niti evra! Stanje izplačil iz nacionalnega proračuna pa na žalost ni dosti boljše. SVRK vsake tri mesece pripravi Informacijo o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in jo posreduje v seznanitev Vladi. Zadnja tovrstna informacija je bila na spletišču vlade objavljena 25. oktobra 2016. Žal ta informacija ne vsebuje podatkov o črpanju EU sredstev, zato se moramo pri tem nasloniti na podatke za obdobje januar-junij 2016. In ti so milo rečeno porazni. V poročilu so sicer načrtovana izplačila do konca letošnjega leta v višini skoraj 200 milijonov EUR, kar pa je preveč smela napoved glede na to, da je bilo do junija 2016 izplačanih zgolj 20 milijonov evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz tega naslova! Če primerjamo podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim okvirjem, je Slovenija v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačala za 10 krat več sredstev, kot jih je bilo izplačanih od januarja 2014 do junija 2016, mi pa se bližamo zaključku tretjega leta aktualnega obdobja. Cinično bi torej lahko rekli, da SVRK kot organ upravljanja za kohezijsko politiko s svojim nedelovanjem vsaj ne prispeva h pretiranemu povečevanju proračunskega primanjkljaja. Seveda nosijo svoj del odgovornosti za nedelovanje sistema črpanja EU sredstev ter s tem izgubljanja razvojnih priložnosti tudi ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje ter ostala ministrstva kot posredniška telesa. Vendarle pa je glavna odgovornost na tistemu, ki sistem upravlja, to pa je SVRK, ki mu po odhodu Violete Bulc za evropsko komisarko načeluje Alenka Smerkolj.

 

Eden izmed ključnih pogojev za akreditacijo sistema črpanja EU sredstev ter s tem sploh omogočanja pridobivanja finančnih povračil iz EU proračuna v slovenski proračun je tudi delujoč informacijski sistem. SVRK v informaciji z dne 25. 10. 2016 predvideva, da bo najkasnejši rok za dokončno vzpostavljen in polno delujoč informacijski sistem (e-MA) - vključno s prenosom podatkov iz ISARR2 (informacijski sitem za preteklo obdobje) – 31. 5. 2017. Torej točno na polovici večletnega finančnega okvirja EU oziroma po treh letih in pol od začetka črpanja EU sredstev! UNP kot organ za revizijo tako pripravlja akreditacijo sistema črpanja na »"starem" informacijskem sistemu ISARR, ki se je uporabljal v prejšnjem programskem obdobju in ne na "novem" informacijskem sistemu, ker tega še vedno ni. Tu pa se pojavi nov problem. Skoraj hkrati z že večkrat omenjeno informacijo SVRK o črpanju EU sredstev, je namreč Računsko sodišče RS na svojem spletišču 24. oktobra 2016 objavilo Revizijsko poročilo: Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. To pomeni, da je revidiralo tako delovanje ISARR, kot prizadevanja za vzpostavitev e-MA.

 

Ugotovitve Računskega sodišča so skrb zbujajoče. Ugotovili so, da Organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Organ upravljanja (torej SVRK) za programsko obdobje 2007–2013 ni pripravil ustrezne strategije razvoja informacijskega sistema, za programsko obdobje 2014–2020 pa strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil. Po podatkih organa za potrjevanje (ministrstvo za finance) je bilo v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015 zaradi napak v delovanju informacijskega sistema ISARR zavrnjenih za najmanj 38 odstotkov vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo v vrednosti najmanj 41.624.744 evrov, kar predstavlja 46 odstotkov vrednosti vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo. In ne nazadnje, Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo, da organ upravljanja ob prehodu na novi informacijski sistem e-MA ne bo imel točnih finančnih podatkov.

 

V informaciji za vlado SVRK poročila Računskega sodišča o reviziji informacijskega sistema ni omenil niti z besedo. Dodajmo le še to, da je resorna ministrica Alenka Smerkolj ravno v obdobju poročanja napredovala in po odstopu Dušana Mramorja z mesta ministra za finance postala podpredsednica vlade. Vprašanje, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje EU sredstev počasnejše od črpanja v prejšnji perspektivi, glede na to, da imamo več izkušenj z upravljanjem sredstev in z evropsko kohezijsko politiko, kot smo jih imeli leta 2007, ostaja neodgovorjeno. Kot da bi SVRK ugasnil svoj motor in prepustil delovanje sistema sistemu samemu. Brez njegovega motorja, brez upravljanja s sistemom pa se zgodi bolj malo oziroma le tisto, kar se zgodi samo od sebe. Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, gospodarstvo jih krvavo potrebuje, v Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena. Kot že rečeno, grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun. Vse bolj se torej zdi, da gre v primeru SVRK, vsaj na področju črpanja EU sredstev, bolj za ministrstvo iz priljubljenega stripa, kot pa za resen organ, ki naj bi popeljal Slovenijo na novo razvojno pot.

 

In odgovorni? (Pre)redki psi lajamo, karavana pa gre na žalost dalje. Oaze že dolgo ni več na vidiku.

 

 

Aljuš Pertinač je strokovnjak za kohezijsko politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.
0
23.09.2017 21:29
Oktobrska revolucija - po novemVelika ruska revolucija- se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
8
22.09.2017 21:59
Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
10
20.09.2017 23:04
Med argumenti vlade in zagovornikov obstoječega projekta 2. tir najdemo tudi enega, ki sodi v sfero znanstvene fantastike. In ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
9
19.09.2017 23:25
Zloraba proračunskih sredstev za financiranje referendumske kampanje, poziv koalicijskim poslancem k obstrukciji seje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
13
18.09.2017 22:10
Mar ni čudno, da se je Evropa, vedno navzven odprta celina, v zadnjem času spremenila v zaprto samo vase? Ali ni čudno, da ... Več.
Piše: Keith Miles
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
10
17.09.2017 23:39
Športni komentatorji so sinoči ugotavljali, da se je z zmago nad Srbijo končalo dolgo obdobje slovenskih športnih frustracij. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
10
17.09.2017 10:59
Kakšne so dejansko vse te nevladne skupine, društva in podobne organizacije pri nas, o katerih slišimo vsake toliko? Neodvisne? ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj
3
17.09.2017 00:07
Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
10
16.09.2017 12:00
Ali lahko verjamemo predvolilni anketi, ki napoveduje več kot 95-odstotno volilno udeležbo? Zakaj panika v volilnem štabu Boruta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
9
13.09.2017 20:00
Avtocestni križ, TEŠ 6, t.i. drugi tir. Veliki državni infrastrukturni projekti, kjer se porabljajo milijarde. Nevarnost ... Več.
Piše: Miha Burger
O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo
9
11.09.2017 20:13
Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kdo si v resnici najbolj želi Magnine lakirnice v Hočah, Avstrijci ali Cerarjeva vlada?
5
10.09.2017 20:47
Ker je Andrej Čufer včeraj nepreklicno odstopil kot član upravnega odbora okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), ... Več.
Piše: Andrej Čufer
Pahorjevanje
8
10.09.2017 11:00
Največji dosežek pahorjevanja na funkciji predsednika države je ta, da je Borut P. uspel skoraj vso javnost prepričati, da je ... Več.
Piše: Draško Golubar
Hommage Slovenskemu mladinskemu gledališču, teatru, ki nenehno demokratizira republiko
0
09.09.2017 22:59
To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Križi s križi
10
08.09.2017 22:59
Seveda je neverjetno in malce strašljivo, da so pri Lidlu iz grških pravoslavnih cerkvic izbrisali križe. Treba se je zgražati ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti
11
07.09.2017 23:23
Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Drugi tir je kot parna lokomotiva: milijoni evrov bodo izpareli v zrak
15
06.09.2017 20:35
Neodvisni poslanec Bojan Dobovšek je za portal+ analiziral dosedanjo kronologijo projekta izgradnje nove železniške proge med ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne
27
05.09.2017 21:11
Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, ... Več.
Piše: Keith Miles
Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo
6
03.09.2017 23:00
Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost
1
02.09.2017 20:08
Medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiralikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.759
02/
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.408
03/
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
Keith Miles
Ogledov: 2.231
04/
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.078
05/
2. tir in fantomskih 9000 delovnih mest: brezsramna laž prevarantske vlade Mira Cerarja!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
06/
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
Oskar Salobir
Ogledov: 1.766
07/
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.521
08/
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
Miha Burger
Ogledov: 1.662
09/
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.480
10/
Ministrica Milojka, preden vržete 136 milijonov zdravstveni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.151