Komentar

Sloveniji grozi, da bo že do konca leta izgubila status neto prejemnice iz evropskega proračuna!

Naš novi komentator Aljuš Pertinač razkriva neprijetna dejstva, povezana s črpanjem t.i. evropskih sredstev, kjer je bila naša država nekoč med najbolj uspešnimi novimi članicam. Toda to se je zdaj ustavilo in Slovenija niti po treh letih izvajanja finančnega okvirja 2014-2020 nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. Posledice so katastrofalne: iz Bruslja nam niso povrnili niti evra proračunskih izplačil za t.i. evropske projekte. Krivec za takšne razmere je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi javnosti takorekoč anonimna ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, nedavno imenovana za podpredsednico slovenske vlade

 To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. 

13.11.2016 23:40
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Alenka Smerkolj   Vlada Republike Slovenije   kohezijska politika   evropska sredstva

Foto: europa.eu

Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, ki jih krvavo potrebuje. V Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena; grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun.

V letih pred vstopom v Evropsko unijo, ko je Slovenija koristila finančne mehanizme EU iz naslova tako imenovane predpristopne pomoči, je bila pri tem daleč najbolj uspešna med deseterico držav, ki so v EU vstopile maja 2014. Po vstopu je naša država postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike oziroma strukturnih in kohezijskega sklada. Zaradi številnih objektivnih in subjektivnih razlogov Slovenija v programskem obdobju 2004-2006 ter programskem obdobju 2007-2014 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar se je kljub temu z lahkoto uvrščala med najboljše nove države članice ter v zgornjo polovico vseh držav članic EU-25. Med objektivne razloge za manjšo uspešnost lahko štejemo pogoste menjave vlad (v tem obdobju je zgolj ena vladna garnitura "oddelala" celoten štiriletni mandat in še ta zgolj zaradi predsedovanja EU), kar je za sabo potegnilo številne kadrovske spremembe na najbolj odgovornih mestih ter odsotnost druge ravni lokalne samouprave pri nas.

 

Črpanje EU sredstev je za državo izjemno pomembno iz vrste razlogov. Najprej gre - zaradi strukture slovenskega proračuna in zaradi spoštovanja t.i. zlatega pravila hkrati močno omejenega trošenja države - za praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Nadalje preko črpanja EU sredstev Slovenija ohranja status neto prejemnice iz EU proračuna. To pomeni, da v EU proračun vplačujemo manj sredstev, kot jih iz njega dobimo. In ne nazadnje, s temi sredstvi so bili v Sloveniji realizirani številni projekti, od infrastrukturnih (na primer: Nordijski center Planica, UKC Maribor), do projektov, namenjenih razvoju človeških virov. Prišlo je do razvoja številnih novih storitev, zaposlitev, nudenja nujne humanitarne pomoči itd. Prav zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je trenutno stanje na tem področju najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja evropskih sredstev. Sloveniji resno grozi, da bo že do konca leta po osmih letih izgubila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar seveda pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci v bruseljski proračun plačevali več, kot iz njega dobimo. Glavni krivec za tako stanje je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oziroma resorna ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.

 

Slovenija namreč po skoraj treh letih izvajanja večletnega finančnega okvirja 2014-2020 še vedno nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. Iz EU proračuna v vsem tem času za ta namen nismo prejeli niti evra! Stanje izplačil iz nacionalnega proračuna pa na žalost ni dosti boljše. SVRK vsake tri mesece pripravi Informacijo o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in jo posreduje v seznanitev Vladi. Zadnja tovrstna informacija je bila na spletišču vlade objavljena 25. oktobra 2016. Žal ta informacija ne vsebuje podatkov o črpanju EU sredstev, zato se moramo pri tem nasloniti na podatke za obdobje januar-junij 2016. In ti so milo rečeno porazni. V poročilu so sicer načrtovana izplačila do konca letošnjega leta v višini skoraj 200 milijonov EUR, kar pa je preveč smela napoved glede na to, da je bilo do junija 2016 izplačanih zgolj 20 milijonov evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz tega naslova! Če primerjamo podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim okvirjem, je Slovenija v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačala za 10 krat več sredstev, kot jih je bilo izplačanih od januarja 2014 do junija 2016, mi pa se bližamo zaključku tretjega leta aktualnega obdobja. Cinično bi torej lahko rekli, da SVRK kot organ upravljanja za kohezijsko politiko s svojim nedelovanjem vsaj ne prispeva h pretiranemu povečevanju proračunskega primanjkljaja. Seveda nosijo svoj del odgovornosti za nedelovanje sistema črpanja EU sredstev ter s tem izgubljanja razvojnih priložnosti tudi ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje ter ostala ministrstva kot posredniška telesa. Vendarle pa je glavna odgovornost na tistemu, ki sistem upravlja, to pa je SVRK, ki mu po odhodu Violete Bulc za evropsko komisarko načeluje Alenka Smerkolj.

 

Eden izmed ključnih pogojev za akreditacijo sistema črpanja EU sredstev ter s tem sploh omogočanja pridobivanja finančnih povračil iz EU proračuna v slovenski proračun je tudi delujoč informacijski sistem. SVRK v informaciji z dne 25. 10. 2016 predvideva, da bo najkasnejši rok za dokončno vzpostavljen in polno delujoč informacijski sistem (e-MA) - vključno s prenosom podatkov iz ISARR2 (informacijski sitem za preteklo obdobje) – 31. 5. 2017. Torej točno na polovici večletnega finančnega okvirja EU oziroma po treh letih in pol od začetka črpanja EU sredstev! UNP kot organ za revizijo tako pripravlja akreditacijo sistema črpanja na »"starem" informacijskem sistemu ISARR, ki se je uporabljal v prejšnjem programskem obdobju in ne na "novem" informacijskem sistemu, ker tega še vedno ni. Tu pa se pojavi nov problem. Skoraj hkrati z že večkrat omenjeno informacijo SVRK o črpanju EU sredstev, je namreč Računsko sodišče RS na svojem spletišču 24. oktobra 2016 objavilo Revizijsko poročilo: Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. To pomeni, da je revidiralo tako delovanje ISARR, kot prizadevanja za vzpostavitev e-MA.

 

Ugotovitve Računskega sodišča so skrb zbujajoče. Ugotovili so, da Organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Organ upravljanja (torej SVRK) za programsko obdobje 2007–2013 ni pripravil ustrezne strategije razvoja informacijskega sistema, za programsko obdobje 2014–2020 pa strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil. Po podatkih organa za potrjevanje (ministrstvo za finance) je bilo v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015 zaradi napak v delovanju informacijskega sistema ISARR zavrnjenih za najmanj 38 odstotkov vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo v vrednosti najmanj 41.624.744 evrov, kar predstavlja 46 odstotkov vrednosti vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo. In ne nazadnje, Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo, da organ upravljanja ob prehodu na novi informacijski sistem e-MA ne bo imel točnih finančnih podatkov.

 

V informaciji za vlado SVRK poročila Računskega sodišča o reviziji informacijskega sistema ni omenil niti z besedo. Dodajmo le še to, da je resorna ministrica Alenka Smerkolj ravno v obdobju poročanja napredovala in po odstopu Dušana Mramorja z mesta ministra za finance postala podpredsednica vlade. Vprašanje, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje EU sredstev počasnejše od črpanja v prejšnji perspektivi, glede na to, da imamo več izkušenj z upravljanjem sredstev in z evropsko kohezijsko politiko, kot smo jih imeli leta 2007, ostaja neodgovorjeno. Kot da bi SVRK ugasnil svoj motor in prepustil delovanje sistema sistemu samemu. Brez njegovega motorja, brez upravljanja s sistemom pa se zgodi bolj malo oziroma le tisto, kar se zgodi samo od sebe. Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, gospodarstvo jih krvavo potrebuje, v Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena. Kot že rečeno, grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun. Vse bolj se torej zdi, da gre v primeru SVRK, vsaj na področju črpanja EU sredstev, bolj za ministrstvo iz priljubljenega stripa, kot pa za resen organ, ki naj bi popeljal Slovenijo na novo razvojno pot.

 

In odgovorni? (Pre)redki psi lajamo, karavana pa gre na žalost dalje. Oaze že dolgo ni več na vidiku.

 

 

Aljuš Pertinač je strokovnjak za kohezijsko politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.412
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.022
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593