Komentar

Sloveniji grozi, da bo že do konca leta izgubila status neto prejemnice iz evropskega proračuna!

Naš novi komentator Aljuš Pertinač razkriva neprijetna dejstva, povezana s črpanjem t.i. evropskih sredstev, kjer je bila naša država nekoč med najbolj uspešnimi novimi članicam. Toda to se je zdaj ustavilo in Slovenija niti po treh letih izvajanja finančnega okvirja 2014-2020 nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. Posledice so katastrofalne: iz Bruslja nam niso povrnili niti evra proračunskih izplačil za t.i. evropske projekte. Krivec za takšne razmere je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi javnosti takorekoč anonimna ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, nedavno imenovana za podpredsednico slovenske vlade

 To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. 

13.11.2016 23:40
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Alenka Smerkolj   Vlada Republike Slovenije   kohezijska politika   evropska sredstva

Foto: europa.eu

Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, ki jih krvavo potrebuje. V Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena; grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun.

V letih pred vstopom v Evropsko unijo, ko je Slovenija koristila finančne mehanizme EU iz naslova tako imenovane predpristopne pomoči, je bila pri tem daleč najbolj uspešna med deseterico držav, ki so v EU vstopile maja 2014. Po vstopu je naša država postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike oziroma strukturnih in kohezijskega sklada. Zaradi številnih objektivnih in subjektivnih razlogov Slovenija v programskem obdobju 2004-2006 ter programskem obdobju 2007-2014 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar se je kljub temu z lahkoto uvrščala med najboljše nove države članice ter v zgornjo polovico vseh držav članic EU-25. Med objektivne razloge za manjšo uspešnost lahko štejemo pogoste menjave vlad (v tem obdobju je zgolj ena vladna garnitura "oddelala" celoten štiriletni mandat in še ta zgolj zaradi predsedovanja EU), kar je za sabo potegnilo številne kadrovske spremembe na najbolj odgovornih mestih ter odsotnost druge ravni lokalne samouprave pri nas.

 

Črpanje EU sredstev je za državo izjemno pomembno iz vrste razlogov. Najprej gre - zaradi strukture slovenskega proračuna in zaradi spoštovanja t.i. zlatega pravila hkrati močno omejenega trošenja države - za praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Nadalje preko črpanja EU sredstev Slovenija ohranja status neto prejemnice iz EU proračuna. To pomeni, da v EU proračun vplačujemo manj sredstev, kot jih iz njega dobimo. In ne nazadnje, s temi sredstvi so bili v Sloveniji realizirani številni projekti, od infrastrukturnih (na primer: Nordijski center Planica, UKC Maribor), do projektov, namenjenih razvoju človeških virov. Prišlo je do razvoja številnih novih storitev, zaposlitev, nudenja nujne humanitarne pomoči itd. Prav zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je trenutno stanje na tem področju najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja evropskih sredstev. Sloveniji resno grozi, da bo že do konca leta po osmih letih izgubila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar seveda pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci v bruseljski proračun plačevali več, kot iz njega dobimo. Glavni krivec za tako stanje je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oziroma resorna ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.

 

Slovenija namreč po skoraj treh letih izvajanja večletnega finančnega okvirja 2014-2020 še vedno nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. Iz EU proračuna v vsem tem času za ta namen nismo prejeli niti evra! Stanje izplačil iz nacionalnega proračuna pa na žalost ni dosti boljše. SVRK vsake tri mesece pripravi Informacijo o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in jo posreduje v seznanitev Vladi. Zadnja tovrstna informacija je bila na spletišču vlade objavljena 25. oktobra 2016. Žal ta informacija ne vsebuje podatkov o črpanju EU sredstev, zato se moramo pri tem nasloniti na podatke za obdobje januar-junij 2016. In ti so milo rečeno porazni. V poročilu so sicer načrtovana izplačila do konca letošnjega leta v višini skoraj 200 milijonov EUR, kar pa je preveč smela napoved glede na to, da je bilo do junija 2016 izplačanih zgolj 20 milijonov evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz tega naslova! Če primerjamo podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim okvirjem, je Slovenija v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačala za 10 krat več sredstev, kot jih je bilo izplačanih od januarja 2014 do junija 2016, mi pa se bližamo zaključku tretjega leta aktualnega obdobja. Cinično bi torej lahko rekli, da SVRK kot organ upravljanja za kohezijsko politiko s svojim nedelovanjem vsaj ne prispeva h pretiranemu povečevanju proračunskega primanjkljaja. Seveda nosijo svoj del odgovornosti za nedelovanje sistema črpanja EU sredstev ter s tem izgubljanja razvojnih priložnosti tudi ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje ter ostala ministrstva kot posredniška telesa. Vendarle pa je glavna odgovornost na tistemu, ki sistem upravlja, to pa je SVRK, ki mu po odhodu Violete Bulc za evropsko komisarko načeluje Alenka Smerkolj.

 

Eden izmed ključnih pogojev za akreditacijo sistema črpanja EU sredstev ter s tem sploh omogočanja pridobivanja finančnih povračil iz EU proračuna v slovenski proračun je tudi delujoč informacijski sistem. SVRK v informaciji z dne 25. 10. 2016 predvideva, da bo najkasnejši rok za dokončno vzpostavljen in polno delujoč informacijski sistem (e-MA) - vključno s prenosom podatkov iz ISARR2 (informacijski sitem za preteklo obdobje) – 31. 5. 2017. Torej točno na polovici večletnega finančnega okvirja EU oziroma po treh letih in pol od začetka črpanja EU sredstev! UNP kot organ za revizijo tako pripravlja akreditacijo sistema črpanja na »"starem" informacijskem sistemu ISARR, ki se je uporabljal v prejšnjem programskem obdobju in ne na "novem" informacijskem sistemu, ker tega še vedno ni. Tu pa se pojavi nov problem. Skoraj hkrati z že večkrat omenjeno informacijo SVRK o črpanju EU sredstev, je namreč Računsko sodišče RS na svojem spletišču 24. oktobra 2016 objavilo Revizijsko poročilo: Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. To pomeni, da je revidiralo tako delovanje ISARR, kot prizadevanja za vzpostavitev e-MA.

 

Ugotovitve Računskega sodišča so skrb zbujajoče. Ugotovili so, da Organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Organ upravljanja (torej SVRK) za programsko obdobje 2007–2013 ni pripravil ustrezne strategije razvoja informacijskega sistema, za programsko obdobje 2014–2020 pa strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil. Po podatkih organa za potrjevanje (ministrstvo za finance) je bilo v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015 zaradi napak v delovanju informacijskega sistema ISARR zavrnjenih za najmanj 38 odstotkov vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo v vrednosti najmanj 41.624.744 evrov, kar predstavlja 46 odstotkov vrednosti vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo. In ne nazadnje, Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo, da organ upravljanja ob prehodu na novi informacijski sistem e-MA ne bo imel točnih finančnih podatkov.

 

V informaciji za vlado SVRK poročila Računskega sodišča o reviziji informacijskega sistema ni omenil niti z besedo. Dodajmo le še to, da je resorna ministrica Alenka Smerkolj ravno v obdobju poročanja napredovala in po odstopu Dušana Mramorja z mesta ministra za finance postala podpredsednica vlade. Vprašanje, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje EU sredstev počasnejše od črpanja v prejšnji perspektivi, glede na to, da imamo več izkušenj z upravljanjem sredstev in z evropsko kohezijsko politiko, kot smo jih imeli leta 2007, ostaja neodgovorjeno. Kot da bi SVRK ugasnil svoj motor in prepustil delovanje sistema sistemu samemu. Brez njegovega motorja, brez upravljanja s sistemom pa se zgodi bolj malo oziroma le tisto, kar se zgodi samo od sebe. Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, gospodarstvo jih krvavo potrebuje, v Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena. Kot že rečeno, grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun. Vse bolj se torej zdi, da gre v primeru SVRK, vsaj na področju črpanja EU sredstev, bolj za ministrstvo iz priljubljenega stripa, kot pa za resen organ, ki naj bi popeljal Slovenijo na novo razvojno pot.

 

In odgovorni? (Pre)redki psi lajamo, karavana pa gre na žalost dalje. Oaze že dolgo ni več na vidiku.

 

 

Aljuš Pertinač je strokovnjak za kohezijsko politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
11
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
19
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lobistična omrežja, ki držijo Slovenijo v krempljih, so najmočnejša v zadnjih 25. letih!
23
26.10.2017 22:15
Urednik portala+ me je prosll, če bi lahko napisal nekaj o vzrokih in razlogih za odločitev, da skupaj s somišljeniki 18. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.508
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.355
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.422
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.027
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.735
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.518
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.682
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.149
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.040
10/
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
Uredništvo
Ogledov: 747