Komentar

Sloveniji grozi, da bo že do konca leta izgubila status neto prejemnice iz evropskega proračuna!

Naš novi komentator Aljuš Pertinač razkriva neprijetna dejstva, povezana s črpanjem t.i. evropskih sredstev, kjer je bila naša država nekoč med najbolj uspešnimi novimi članicam. Toda to se je zdaj ustavilo in Slovenija niti po treh letih izvajanja finančnega okvirja 2014-2020 nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. Posledice so katastrofalne: iz Bruslja nam niso povrnili niti evra proračunskih izplačil za t.i. evropske projekte. Krivec za takšne razmere je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi javnosti takorekoč anonimna ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, nedavno imenovana za podpredsednico slovenske vlade

 To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. 

13.11.2016 23:40
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Alenka Smerkolj   Vlada Republike Slovenije   kohezijska politika   evropska sredstva

Foto: europa.eu

Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, ki jih krvavo potrebuje. V Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena; grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun.

V letih pred vstopom v Evropsko unijo, ko je Slovenija koristila finančne mehanizme EU iz naslova tako imenovane predpristopne pomoči, je bila pri tem daleč najbolj uspešna med deseterico držav, ki so v EU vstopile maja 2014. Po vstopu je naša država postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike oziroma strukturnih in kohezijskega sklada. Zaradi številnih objektivnih in subjektivnih razlogov Slovenija v programskem obdobju 2004-2006 ter programskem obdobju 2007-2014 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar se je kljub temu z lahkoto uvrščala med najboljše nove države članice ter v zgornjo polovico vseh držav članic EU-25. Med objektivne razloge za manjšo uspešnost lahko štejemo pogoste menjave vlad (v tem obdobju je zgolj ena vladna garnitura "oddelala" celoten štiriletni mandat in še ta zgolj zaradi predsedovanja EU), kar je za sabo potegnilo številne kadrovske spremembe na najbolj odgovornih mestih ter odsotnost druge ravni lokalne samouprave pri nas.

 

Črpanje EU sredstev je za državo izjemno pomembno iz vrste razlogov. Najprej gre - zaradi strukture slovenskega proračuna in zaradi spoštovanja t.i. zlatega pravila hkrati močno omejenega trošenja države - za praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Nadalje preko črpanja EU sredstev Slovenija ohranja status neto prejemnice iz EU proračuna. To pomeni, da v EU proračun vplačujemo manj sredstev, kot jih iz njega dobimo. In ne nazadnje, s temi sredstvi so bili v Sloveniji realizirani številni projekti, od infrastrukturnih (na primer: Nordijski center Planica, UKC Maribor), do projektov, namenjenih razvoju človeških virov. Prišlo je do razvoja številnih novih storitev, zaposlitev, nudenja nujne humanitarne pomoči itd. Prav zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je trenutno stanje na tem področju najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja evropskih sredstev. Sloveniji resno grozi, da bo že do konca leta po osmih letih izgubila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar seveda pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci v bruseljski proračun plačevali več, kot iz njega dobimo. Glavni krivec za tako stanje je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oziroma resorna ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.

 

Slovenija namreč po skoraj treh letih izvajanja večletnega finančnega okvirja 2014-2020 še vedno nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. Iz EU proračuna v vsem tem času za ta namen nismo prejeli niti evra! Stanje izplačil iz nacionalnega proračuna pa na žalost ni dosti boljše. SVRK vsake tri mesece pripravi Informacijo o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in jo posreduje v seznanitev Vladi. Zadnja tovrstna informacija je bila na spletišču vlade objavljena 25. oktobra 2016. Žal ta informacija ne vsebuje podatkov o črpanju EU sredstev, zato se moramo pri tem nasloniti na podatke za obdobje januar-junij 2016. In ti so milo rečeno porazni. V poročilu so sicer načrtovana izplačila do konca letošnjega leta v višini skoraj 200 milijonov EUR, kar pa je preveč smela napoved glede na to, da je bilo do junija 2016 izplačanih zgolj 20 milijonov evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz tega naslova! Če primerjamo podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim okvirjem, je Slovenija v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačala za 10 krat več sredstev, kot jih je bilo izplačanih od januarja 2014 do junija 2016, mi pa se bližamo zaključku tretjega leta aktualnega obdobja. Cinično bi torej lahko rekli, da SVRK kot organ upravljanja za kohezijsko politiko s svojim nedelovanjem vsaj ne prispeva h pretiranemu povečevanju proračunskega primanjkljaja. Seveda nosijo svoj del odgovornosti za nedelovanje sistema črpanja EU sredstev ter s tem izgubljanja razvojnih priložnosti tudi ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje ter ostala ministrstva kot posredniška telesa. Vendarle pa je glavna odgovornost na tistemu, ki sistem upravlja, to pa je SVRK, ki mu po odhodu Violete Bulc za evropsko komisarko načeluje Alenka Smerkolj.

 

Eden izmed ključnih pogojev za akreditacijo sistema črpanja EU sredstev ter s tem sploh omogočanja pridobivanja finančnih povračil iz EU proračuna v slovenski proračun je tudi delujoč informacijski sistem. SVRK v informaciji z dne 25. 10. 2016 predvideva, da bo najkasnejši rok za dokončno vzpostavljen in polno delujoč informacijski sistem (e-MA) - vključno s prenosom podatkov iz ISARR2 (informacijski sitem za preteklo obdobje) – 31. 5. 2017. Torej točno na polovici večletnega finančnega okvirja EU oziroma po treh letih in pol od začetka črpanja EU sredstev! UNP kot organ za revizijo tako pripravlja akreditacijo sistema črpanja na »"starem" informacijskem sistemu ISARR, ki se je uporabljal v prejšnjem programskem obdobju in ne na "novem" informacijskem sistemu, ker tega še vedno ni. Tu pa se pojavi nov problem. Skoraj hkrati z že večkrat omenjeno informacijo SVRK o črpanju EU sredstev, je namreč Računsko sodišče RS na svojem spletišču 24. oktobra 2016 objavilo Revizijsko poročilo: Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. To pomeni, da je revidiralo tako delovanje ISARR, kot prizadevanja za vzpostavitev e-MA.

 

Ugotovitve Računskega sodišča so skrb zbujajoče. Ugotovili so, da Organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Organ upravljanja (torej SVRK) za programsko obdobje 2007–2013 ni pripravil ustrezne strategije razvoja informacijskega sistema, za programsko obdobje 2014–2020 pa strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil. Po podatkih organa za potrjevanje (ministrstvo za finance) je bilo v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015 zaradi napak v delovanju informacijskega sistema ISARR zavrnjenih za najmanj 38 odstotkov vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo v vrednosti najmanj 41.624.744 evrov, kar predstavlja 46 odstotkov vrednosti vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo. In ne nazadnje, Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo, da organ upravljanja ob prehodu na novi informacijski sistem e-MA ne bo imel točnih finančnih podatkov.

 

V informaciji za vlado SVRK poročila Računskega sodišča o reviziji informacijskega sistema ni omenil niti z besedo. Dodajmo le še to, da je resorna ministrica Alenka Smerkolj ravno v obdobju poročanja napredovala in po odstopu Dušana Mramorja z mesta ministra za finance postala podpredsednica vlade. Vprašanje, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje EU sredstev počasnejše od črpanja v prejšnji perspektivi, glede na to, da imamo več izkušenj z upravljanjem sredstev in z evropsko kohezijsko politiko, kot smo jih imeli leta 2007, ostaja neodgovorjeno. Kot da bi SVRK ugasnil svoj motor in prepustil delovanje sistema sistemu samemu. Brez njegovega motorja, brez upravljanja s sistemom pa se zgodi bolj malo oziroma le tisto, kar se zgodi samo od sebe. Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, gospodarstvo jih krvavo potrebuje, v Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena. Kot že rečeno, grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun. Vse bolj se torej zdi, da gre v primeru SVRK, vsaj na področju črpanja EU sredstev, bolj za ministrstvo iz priljubljenega stripa, kot pa za resen organ, ki naj bi popeljal Slovenijo na novo razvojno pot.

 

In odgovorni? (Pre)redki psi lajamo, karavana pa gre na žalost dalje. Oaze že dolgo ni več na vidiku.

 

 

Aljuš Pertinač je strokovnjak za kohezijsko politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
16
18.06.2018 22:30
Evropska unija je zelo počasna pri preverjanju administracije in izvajanja zakonov v nekdanjih komunističnih državah, četudi ... Več.
Piše: Keith Miles
Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju
0
16.06.2018 23:59
Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
5
15.06.2018 22:59
V parlamentih večine evropskih držav se redno izmenjujejo konservativci in socialni demokrati, važna sestavina oz. jeziček na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
18
14.06.2018 22:41
Že večkrat sem zadnja leta pisal o volilnih rezultatih v Sloveniji. Vedno me presenetijo. Prvič zato, ker imam opravka s ... Več.
Piše: Keith Miles
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
8
12.06.2018 22:04
Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
17
11.06.2018 23:59
Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
6
10.06.2018 08:00
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
5
09.06.2018 14:40
Slovenke so nam, staroselcem, sporočile: Dovolj imamo vaše pomehkuženosti in neodločnosti, naveličale smo se vaših rjavih las, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
35
07.06.2018 23:15
Vsi bodo dobili vabilo, če bom dobil mandat za predsednika vlade , je včeraj izjavil politik, ki v teh dneh žanje, kar je prej ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni
9
05.06.2018 22:30
Ljudje spreminjajo svoja stališča. To je dobro. Slovenci pa tega ne marajo. Praviloma ostro zavračajo vsakogar, ki spreminja ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Panika
22
04.06.2018 23:51
Janša ima še eno možnost: veliko koalicijos socialdemokrati in nemara s SMC. Da bi prišlo do tega, bi morali vsi po vrsti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Povolilni uredniški komentar: Ni vsaka Pirova zmaga nujno tudi poraz Janeza Janše
29
03.06.2018 23:15
Janša je včeraj močno zmagal, vendar je levica skupaj vseeno precej močnejša, zato relativni zmagovalec brez sodelovanja vsaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!
6
02.06.2018 23:59
Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ne, niso vsi isti: eni so sadisti, drugi mazohisti
7
01.06.2018 22:29
V primeru kriminala v zdravstvu so SMC, Socialni demokrati in DeSUS do konca ščitili Pokvarjeno Milojko, ki je organiziran ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?
22
31.05.2018 23:59
Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, ... Več.
Piše: Mojmir Ocvirk
Zakaj izrekam javno podporo poslanki Jelki Godec in njeni stranki SDS
16
30.05.2018 23:00
Najprej disclaimer ali dva. Nisem član stranke SDS. Do pomladi 2016, ko me je po elektronski pošti kontaktirala Jelka Godec, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"
3
27.05.2018 22:45
Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 8.645
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.390
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.730
04/
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
Laris Gaiser
Ogledov: 2.004
05/
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
Igor Bavčar
Ogledov: 2.029
06/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.420
07/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.561
08/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 1.304
09/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.211
10/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.858