Komentar

Sloveniji grozi, da bo že do konca leta izgubila status neto prejemnice iz evropskega proračuna!

Naš novi komentator Aljuš Pertinač razkriva neprijetna dejstva, povezana s črpanjem t.i. evropskih sredstev, kjer je bila naša država nekoč med najbolj uspešnimi novimi članicam. Toda to se je zdaj ustavilo in Slovenija niti po treh letih izvajanja finančnega okvirja 2014-2020 nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. Posledice so katastrofalne: iz Bruslja nam niso povrnili niti evra proračunskih izplačil za t.i. evropske projekte. Krivec za takšne razmere je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi javnosti takorekoč anonimna ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, nedavno imenovana za podpredsednico slovenske vlade

 To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. 

13.11.2016 23:40
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Alenka Smerkolj   Vlada Republike Slovenije   kohezijska politika   evropska sredstva

Foto: europa.eu

Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, ki jih krvavo potrebuje. V Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena; grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun.

V letih pred vstopom v Evropsko unijo, ko je Slovenija koristila finančne mehanizme EU iz naslova tako imenovane predpristopne pomoči, je bila pri tem daleč najbolj uspešna med deseterico držav, ki so v EU vstopile maja 2014. Po vstopu je naša država postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike oziroma strukturnih in kohezijskega sklada. Zaradi številnih objektivnih in subjektivnih razlogov Slovenija v programskem obdobju 2004-2006 ter programskem obdobju 2007-2014 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar se je kljub temu z lahkoto uvrščala med najboljše nove države članice ter v zgornjo polovico vseh držav članic EU-25. Med objektivne razloge za manjšo uspešnost lahko štejemo pogoste menjave vlad (v tem obdobju je zgolj ena vladna garnitura "oddelala" celoten štiriletni mandat in še ta zgolj zaradi predsedovanja EU), kar je za sabo potegnilo številne kadrovske spremembe na najbolj odgovornih mestih ter odsotnost druge ravni lokalne samouprave pri nas.

 

Črpanje EU sredstev je za državo izjemno pomembno iz vrste razlogov. Najprej gre - zaradi strukture slovenskega proračuna in zaradi spoštovanja t.i. zlatega pravila hkrati močno omejenega trošenja države - za praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Nadalje preko črpanja EU sredstev Slovenija ohranja status neto prejemnice iz EU proračuna. To pomeni, da v EU proračun vplačujemo manj sredstev, kot jih iz njega dobimo. In ne nazadnje, s temi sredstvi so bili v Sloveniji realizirani številni projekti, od infrastrukturnih (na primer: Nordijski center Planica, UKC Maribor), do projektov, namenjenih razvoju človeških virov. Prišlo je do razvoja številnih novih storitev, zaposlitev, nudenja nujne humanitarne pomoči itd. Prav zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je trenutno stanje na tem področju najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja evropskih sredstev. Sloveniji resno grozi, da bo že do konca leta po osmih letih izgubila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar seveda pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci v bruseljski proračun plačevali več, kot iz njega dobimo. Glavni krivec za tako stanje je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oziroma resorna ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.

 

Slovenija namreč po skoraj treh letih izvajanja večletnega finančnega okvirja 2014-2020 še vedno nima akreditiranega sistema za črpanje EU sredstev. To pomeni, da revizijski organ (pri nas to vlogo opravlja Urad za nadzor proračuna RS - UNP), ne more Evropski komisiji potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Posledično naša država v vsem tem času ni smela poslati v Bruselj nobenega zahtevka za povračilo oziroma refundacijo dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova EU projektov. Stanje povračil je torej enako nič. Iz EU proračuna v vsem tem času za ta namen nismo prejeli niti evra! Stanje izplačil iz nacionalnega proračuna pa na žalost ni dosti boljše. SVRK vsake tri mesece pripravi Informacijo o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in jo posreduje v seznanitev Vladi. Zadnja tovrstna informacija je bila na spletišču vlade objavljena 25. oktobra 2016. Žal ta informacija ne vsebuje podatkov o črpanju EU sredstev, zato se moramo pri tem nasloniti na podatke za obdobje januar-junij 2016. In ti so milo rečeno porazni. V poročilu so sicer načrtovana izplačila do konca letošnjega leta v višini skoraj 200 milijonov EUR, kar pa je preveč smela napoved glede na to, da je bilo do junija 2016 izplačanih zgolj 20 milijonov evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz tega naslova! Če primerjamo podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim okvirjem, je Slovenija v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačala za 10 krat več sredstev, kot jih je bilo izplačanih od januarja 2014 do junija 2016, mi pa se bližamo zaključku tretjega leta aktualnega obdobja. Cinično bi torej lahko rekli, da SVRK kot organ upravljanja za kohezijsko politiko s svojim nedelovanjem vsaj ne prispeva h pretiranemu povečevanju proračunskega primanjkljaja. Seveda nosijo svoj del odgovornosti za nedelovanje sistema črpanja EU sredstev ter s tem izgubljanja razvojnih priložnosti tudi ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje ter ostala ministrstva kot posredniška telesa. Vendarle pa je glavna odgovornost na tistemu, ki sistem upravlja, to pa je SVRK, ki mu po odhodu Violete Bulc za evropsko komisarko načeluje Alenka Smerkolj.

 

Eden izmed ključnih pogojev za akreditacijo sistema črpanja EU sredstev ter s tem sploh omogočanja pridobivanja finančnih povračil iz EU proračuna v slovenski proračun je tudi delujoč informacijski sistem. SVRK v informaciji z dne 25. 10. 2016 predvideva, da bo najkasnejši rok za dokončno vzpostavljen in polno delujoč informacijski sistem (e-MA) - vključno s prenosom podatkov iz ISARR2 (informacijski sitem za preteklo obdobje) – 31. 5. 2017. Torej točno na polovici večletnega finančnega okvirja EU oziroma po treh letih in pol od začetka črpanja EU sredstev! UNP kot organ za revizijo tako pripravlja akreditacijo sistema črpanja na »"starem" informacijskem sistemu ISARR, ki se je uporabljal v prejšnjem programskem obdobju in ne na "novem" informacijskem sistemu, ker tega še vedno ni. Tu pa se pojavi nov problem. Skoraj hkrati z že večkrat omenjeno informacijo SVRK o črpanju EU sredstev, je namreč Računsko sodišče RS na svojem spletišču 24. oktobra 2016 objavilo Revizijsko poročilo: Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. To pomeni, da je revidiralo tako delovanje ISARR, kot prizadevanja za vzpostavitev e-MA.

 

Ugotovitve Računskega sodišča so skrb zbujajoče. Ugotovili so, da Organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Organ upravljanja (torej SVRK) za programsko obdobje 2007–2013 ni pripravil ustrezne strategije razvoja informacijskega sistema, za programsko obdobje 2014–2020 pa strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil. Po podatkih organa za potrjevanje (ministrstvo za finance) je bilo v obdobju od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015 zaradi napak v delovanju informacijskega sistema ISARR zavrnjenih za najmanj 38 odstotkov vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo v vrednosti najmanj 41.624.744 evrov, kar predstavlja 46 odstotkov vrednosti vseh zavrnjenih zahtevkov za povračilo. In ne nazadnje, Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo, da organ upravljanja ob prehodu na novi informacijski sistem e-MA ne bo imel točnih finančnih podatkov.

 

V informaciji za vlado SVRK poročila Računskega sodišča o reviziji informacijskega sistema ni omenil niti z besedo. Dodajmo le še to, da je resorna ministrica Alenka Smerkolj ravno v obdobju poročanja napredovala in po odstopu Dušana Mramorja z mesta ministra za finance postala podpredsednica vlade. Vprašanje, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje EU sredstev počasnejše od črpanja v prejšnji perspektivi, glede na to, da imamo več izkušenj z upravljanjem sredstev in z evropsko kohezijsko politiko, kot smo jih imeli leta 2007, ostaja neodgovorjeno. Kot da bi SVRK ugasnil svoj motor in prepustil delovanje sistema sistemu samemu. Brez njegovega motorja, brez upravljanja s sistemom pa se zgodi bolj malo oziroma le tisto, kar se zgodi samo od sebe. Sredstva evropske kohezijske politike so razvojna sredstva in imajo pozitivne, multiplikativne učinke na gospodarstvo, gospodarstvo jih krvavo potrebuje, v Sloveniji pa ta sredstva ostajajo neporabljena. Kot že rečeno, grozi nam celo, da bomo po dolgih letih spet postali neto plačniki v evropski proračun. Vse bolj se torej zdi, da gre v primeru SVRK, vsaj na področju črpanja EU sredstev, bolj za ministrstvo iz priljubljenega stripa, kot pa za resen organ, ki naj bi popeljal Slovenijo na novo razvojno pot.

 

In odgovorni? (Pre)redki psi lajamo, karavana pa gre na žalost dalje. Oaze že dolgo ni več na vidiku.

 

 

Aljuš Pertinač je strokovnjak za kohezijsko politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,089
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,438
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,581
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,775
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,516
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 814