Komentar

Trumpova Amerika in EU: Hišica v preriji in paraziti na periferiji

Ameriški (volilni) cirkus je končan. Izid je, kot po že znanem scenariju tudi v eni od evropskih držav, povzročil popolno zmedo. Razočaranih je veliko. Posebej na evropski levici, s katero ima sicer od nje precej zaničevani kandidat tudi podobne cilje – boj proti globalizaciji in TTIP. Največje zgube so politični anketarji, ki so zgrešili vse volilne napovedi. Tudi mediji niso daleč.

11.11.2016 14:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   ZDA   volitve   Donald Trump   Slovenija   Evropska unija

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

Na srečo pa je tudi veselih veliko, zlasti ameriških volilcev gospoda Donalda Trumpa. Marginalizirani so strankarski aparati tako republikancev kot demokratov, ki se bodo morali prenoviti in stopiti v stik z ljudmi. Gospod Trump si je zmago priboril v glavnem sam ali celo navkljub svoji stranki. Ker stranka ni poznala svojih volilcev, ni takoj prepoznala svojega pravega kandidata. Skozi konvencijo ji je pot pokazala baza. Donald Trump je dokazal, da imajo Združene države Amerike pravi demokratični izbirni proces, ki traja leto dni in ne le kak mesec kot pri nas v Evropi. Bil je grdi raček med poštirkanimi strankarskimi klikami, zasmehovan in poniževalno zreduciran celo na fašista. Brez programa. A volitve odloča osebnost in njena karizma. To je pomemben nauk za Evropo, kjer stranke, še posebej leve, pospešeno izgubljajo stik z realnostjo transformacijskih sposobnosti kapitalizma in globalne konkurenčnosti. Delujejo birokratsko in niso sposobne politične in idejne mobilizacije. Celo delavci jih v večini ne volijo (več).

 

Danes je nov dan. Gospod Trump je na piedestalu. Zmagovalcu se priklanjajo, iz črnega se spreminja v krasnega belega laboda. Do včeraj osovražen, danes zaželen. Vsi upajo in želijo sodelovati z dovčerajšnjim vragom. Življenje gre naprej, nova realnost bo postala vsakdanjik ameriškega in svetovnega preživetja. To je doumela celo Evropa, njeni mediji ter voditelji, ki so gospoda Trumpa, včasih pa tudi njegovo soprogo, prav grdo in neokusno, predvsem pa po nepotrebnem prvinsko zmerjali. Tako zelo, da naj bi se celo člani volilnega štaba gospe Hillary Clinton čudili nad vmešavanjem v volilno kampanjo, ki ni potekala v Evropi. V Evropi, kjer že kaka manjša misel kakšnega ameriškega veleposlanika povzroči vihar, ki zmeša notranje zadeve.

 

Seveda ima gospod Trump hibe. Veliko jih ima, začenjši z robatostjo, ki pa je bila bolj volilna potreba za sodobne, hitre, a ljudske, tj. twiter čase. Nastopa čas brušenja, še posebej zunanjepolitičnega. Kako bo gospod Trump vladal, danes še ne vemo. Njegov stil, tudi televizijski, je bil vedno neposreden in pragmatičen. Zna se preleviti v njegovo politično delovanje, v katerem se predsednik ZDA ukvarja predvsem z velikimi domačimi stvarmi in zares pomembnimi svetovnimi problemi. Tako na primer ni verjetno, da bi se prihodnji ameriški predsednik osebno ukvarjal z Balkanom. Razen če ne bi spet zakuhal v svetovni problem. Marsikatera nespretnost ali težka beseda iz volilne kampaniie bo dobila nove podobe. Temelj pa bo ostal – pomembna bo domača Amerika in tiste svetovne zadeve, ki jo krepijo. Nekateri to imenujejo novi izolacionizem, ki naj bi bil nevarnost za svetovni red utemeljen na multilateralnih organizacijah.

 

Pozornost bo namenjena velikim, ki bodo pripravili nova pravila svetovnega, zlasti ekonomsko-finančnega delovanja. So drugi, zlasti okoljski, multilateralni sporazumi v negotovosti? Odvisno od hitrosti prilagajanja ameriške industrije novim vizijam in hitrosti kreiranja delovnih mest. Se obeta novo upravljanje globalizacije in njenega orodja skozi trgovinsko, investicijsko in storitveno liberalizacijo, ki je najbolj prizadela belega pripadnika srednjega sloja v razvitih zahodnih družbah? Kje je Evropa in posebej Evropska unija v načrtih gospoda Trumpa?

 

Odgovori na ta vprašanja so, paradoksalno, precej odvisni od Evrope same. Situacija v Evropski uniji, ki precej časa porabi za reševanje precej nepomembnih postopkovnih vprašanj, postavlja Evropo, kljub izjemni moči, na margino svetovnega dogajanja. Delovanje je preveč regulirano in preobsežno ter hkrati predaleč od tistih, ki naj bi jim bilo namenjeno. Brexit unije na svetovni ravni ne krepi, kakor je ne bo tudi morebitno (pre)počasno reševanje tega procesa. Tudi mučno parcialno reševanje problema imigracije ne. Evropa ni zmožna poskrbeti za lastno varnost. Evropske države niso verodostojne niti v zavezništvih kolektivne obrambe. Drsi Evropska unija na periferijo svetovnega odločanja? Bo temeljni odnos novega ameriškega predsednika do Evrope oblikovan skozi volilno najavo odprave njenega parazitskega varnostnega zastonjkarstva? Bo krepitev transatlantskih vezi med danes še vodilnima v svetu ZDA in Evropo, brez potrebne in dejanske krepitve medsebojnih trgovinskih in investicijskih povezav, res še v fokusu ameriškega partnerja, za katerega je pacifiška Azija že dolgo želeni potencial?

 

Odgovorov na ta vprašanja ne gre iskati le pri gospodu Trumpu, odgovore na postavljene izzive bo morala poiskati Evropa najprej sama pri sebi. Poiskati jih bomo morali, po možnosti čim prej, mi sami tu v Evropi. V Evropski uniji, kjer se po ameriškem presenečenju že širi strah pred evropskimi populističnimi in izolacionističnimi "trumpi", ki bi z vero v "trumpovsko zmagovito spodbudo" znali zadati smrtni udarec sami evropski integraciji. Prav zato bodo morale etablirane evropske institucije, tudi stranke, podati čimprejšnje odgovore in pojasnila ljudem o njihovih upih in načrtih za prihodnost, ali pa bodo zamenjane, morda lahko celo izginejo. Sklicevanje na strašno evropsko preteklost in grozote danes ni več dovolj. Nevarnosti ne gre podcenjevati. Ni namreč nujno, da nekaj, česar ljudje nimajo za potrebno, tudi obstaja. Tudi varnostni parazit na periferiji ne. Članice Evropske unije bodo morale delovati precej hitreje kot doslej, če želijo ostati dejavnik vsaj minimalnega vplivanja. Z novim predsednikom Amerika namreč vedno dobi nov zalet. Še vedno je najmočnejša in najbolj inovativna država na svetu. Še vedno tiha ali glasna želja mnogih najboljših mladih, tudi Evropejcev. Modro bi bilo, ko bi z njo razvili še trdnejše, partnerske vezi. Da bi skupaj lahko vplivali na stabilnost sveta.

 

Na mnoga vprašanja evropske prihodnosti, varnosti in našega sodelovanja z za nas izjemno pomembnimi ZDA ter njihovim novim predsednikom bomo morali odgovoriti tudi sami Slovenci. Za začetek z manj zavisti in več človeške spoštljivosti do naše sorojakinje Melanije, kot smo ji bili priča v zadnjem mesecu, ki je pomembno prispevala k zmagi gospoda Trumpa. Lahko si priznamo ali ne, a volilna tekma in politika običajno v razvitem svetu, nekoliko neobičajno za Slovenijo, vedno poteka tudi v "teamih" parov. Tudi Melaniji gre čestitka in spodbuda za dober začetek. Po spletnih komentarjih namreč izgleda, kot da so naši južni sosedje iz nekdaj skupne države bolj ponosni nanjo, kot mi sami. Začnimo že enkrat z vsaj osnovno prijaznostjo Slovenca/ke Slovencu/ki, ki je temelj uspešnosti vsake družbe in ki je v Sloveniji precej primanjkuje. Kljub morebitnim za spoštljiv medčloveški odnos nepomembnim političnim in drugim razlikam.

 

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,474
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,622
03/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,799
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,816
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,461
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,177
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,673
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,282
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,062
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367