Komentar

Trumpova Amerika in EU: Hišica v preriji in paraziti na periferiji

Ameriški (volilni) cirkus je končan. Izid je, kot po že znanem scenariju tudi v eni od evropskih držav, povzročil popolno zmedo. Razočaranih je veliko. Posebej na evropski levici, s katero ima sicer od nje precej zaničevani kandidat tudi podobne cilje – boj proti globalizaciji in TTIP. Največje zgube so politični anketarji, ki so zgrešili vse volilne napovedi. Tudi mediji niso daleč.

11.11.2016 14:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   ZDA   volitve   Donald Trump   Slovenija   Evropska unija

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

Na srečo pa je tudi veselih veliko, zlasti ameriških volilcev gospoda Donalda Trumpa. Marginalizirani so strankarski aparati tako republikancev kot demokratov, ki se bodo morali prenoviti in stopiti v stik z ljudmi. Gospod Trump si je zmago priboril v glavnem sam ali celo navkljub svoji stranki. Ker stranka ni poznala svojih volilcev, ni takoj prepoznala svojega pravega kandidata. Skozi konvencijo ji je pot pokazala baza. Donald Trump je dokazal, da imajo Združene države Amerike pravi demokratični izbirni proces, ki traja leto dni in ne le kak mesec kot pri nas v Evropi. Bil je grdi raček med poštirkanimi strankarskimi klikami, zasmehovan in poniževalno zreduciran celo na fašista. Brez programa. A volitve odloča osebnost in njena karizma. To je pomemben nauk za Evropo, kjer stranke, še posebej leve, pospešeno izgubljajo stik z realnostjo transformacijskih sposobnosti kapitalizma in globalne konkurenčnosti. Delujejo birokratsko in niso sposobne politične in idejne mobilizacije. Celo delavci jih v večini ne volijo (več).

 

Danes je nov dan. Gospod Trump je na piedestalu. Zmagovalcu se priklanjajo, iz črnega se spreminja v krasnega belega laboda. Do včeraj osovražen, danes zaželen. Vsi upajo in želijo sodelovati z dovčerajšnjim vragom. Življenje gre naprej, nova realnost bo postala vsakdanjik ameriškega in svetovnega preživetja. To je doumela celo Evropa, njeni mediji ter voditelji, ki so gospoda Trumpa, včasih pa tudi njegovo soprogo, prav grdo in neokusno, predvsem pa po nepotrebnem prvinsko zmerjali. Tako zelo, da naj bi se celo člani volilnega štaba gospe Hillary Clinton čudili nad vmešavanjem v volilno kampanjo, ki ni potekala v Evropi. V Evropi, kjer že kaka manjša misel kakšnega ameriškega veleposlanika povzroči vihar, ki zmeša notranje zadeve.

 

Seveda ima gospod Trump hibe. Veliko jih ima, začenjši z robatostjo, ki pa je bila bolj volilna potreba za sodobne, hitre, a ljudske, tj. twiter čase. Nastopa čas brušenja, še posebej zunanjepolitičnega. Kako bo gospod Trump vladal, danes še ne vemo. Njegov stil, tudi televizijski, je bil vedno neposreden in pragmatičen. Zna se preleviti v njegovo politično delovanje, v katerem se predsednik ZDA ukvarja predvsem z velikimi domačimi stvarmi in zares pomembnimi svetovnimi problemi. Tako na primer ni verjetno, da bi se prihodnji ameriški predsednik osebno ukvarjal z Balkanom. Razen če ne bi spet zakuhal v svetovni problem. Marsikatera nespretnost ali težka beseda iz volilne kampaniie bo dobila nove podobe. Temelj pa bo ostal – pomembna bo domača Amerika in tiste svetovne zadeve, ki jo krepijo. Nekateri to imenujejo novi izolacionizem, ki naj bi bil nevarnost za svetovni red utemeljen na multilateralnih organizacijah.

 

Pozornost bo namenjena velikim, ki bodo pripravili nova pravila svetovnega, zlasti ekonomsko-finančnega delovanja. So drugi, zlasti okoljski, multilateralni sporazumi v negotovosti? Odvisno od hitrosti prilagajanja ameriške industrije novim vizijam in hitrosti kreiranja delovnih mest. Se obeta novo upravljanje globalizacije in njenega orodja skozi trgovinsko, investicijsko in storitveno liberalizacijo, ki je najbolj prizadela belega pripadnika srednjega sloja v razvitih zahodnih družbah? Kje je Evropa in posebej Evropska unija v načrtih gospoda Trumpa?

 

Odgovori na ta vprašanja so, paradoksalno, precej odvisni od Evrope same. Situacija v Evropski uniji, ki precej časa porabi za reševanje precej nepomembnih postopkovnih vprašanj, postavlja Evropo, kljub izjemni moči, na margino svetovnega dogajanja. Delovanje je preveč regulirano in preobsežno ter hkrati predaleč od tistih, ki naj bi jim bilo namenjeno. Brexit unije na svetovni ravni ne krepi, kakor je ne bo tudi morebitno (pre)počasno reševanje tega procesa. Tudi mučno parcialno reševanje problema imigracije ne. Evropa ni zmožna poskrbeti za lastno varnost. Evropske države niso verodostojne niti v zavezništvih kolektivne obrambe. Drsi Evropska unija na periferijo svetovnega odločanja? Bo temeljni odnos novega ameriškega predsednika do Evrope oblikovan skozi volilno najavo odprave njenega parazitskega varnostnega zastonjkarstva? Bo krepitev transatlantskih vezi med danes še vodilnima v svetu ZDA in Evropo, brez potrebne in dejanske krepitve medsebojnih trgovinskih in investicijskih povezav, res še v fokusu ameriškega partnerja, za katerega je pacifiška Azija že dolgo želeni potencial?

 

Odgovorov na ta vprašanja ne gre iskati le pri gospodu Trumpu, odgovore na postavljene izzive bo morala poiskati Evropa najprej sama pri sebi. Poiskati jih bomo morali, po možnosti čim prej, mi sami tu v Evropi. V Evropski uniji, kjer se po ameriškem presenečenju že širi strah pred evropskimi populističnimi in izolacionističnimi "trumpi", ki bi z vero v "trumpovsko zmagovito spodbudo" znali zadati smrtni udarec sami evropski integraciji. Prav zato bodo morale etablirane evropske institucije, tudi stranke, podati čimprejšnje odgovore in pojasnila ljudem o njihovih upih in načrtih za prihodnost, ali pa bodo zamenjane, morda lahko celo izginejo. Sklicevanje na strašno evropsko preteklost in grozote danes ni več dovolj. Nevarnosti ne gre podcenjevati. Ni namreč nujno, da nekaj, česar ljudje nimajo za potrebno, tudi obstaja. Tudi varnostni parazit na periferiji ne. Članice Evropske unije bodo morale delovati precej hitreje kot doslej, če želijo ostati dejavnik vsaj minimalnega vplivanja. Z novim predsednikom Amerika namreč vedno dobi nov zalet. Še vedno je najmočnejša in najbolj inovativna država na svetu. Še vedno tiha ali glasna želja mnogih najboljših mladih, tudi Evropejcev. Modro bi bilo, ko bi z njo razvili še trdnejše, partnerske vezi. Da bi skupaj lahko vplivali na stabilnost sveta.

 

Na mnoga vprašanja evropske prihodnosti, varnosti in našega sodelovanja z za nas izjemno pomembnimi ZDA ter njihovim novim predsednikom bomo morali odgovoriti tudi sami Slovenci. Za začetek z manj zavisti in več človeške spoštljivosti do naše sorojakinje Melanije, kot smo ji bili priča v zadnjem mesecu, ki je pomembno prispevala k zmagi gospoda Trumpa. Lahko si priznamo ali ne, a volilna tekma in politika običajno v razvitem svetu, nekoliko neobičajno za Slovenijo, vedno poteka tudi v "teamih" parov. Tudi Melaniji gre čestitka in spodbuda za dober začetek. Po spletnih komentarjih namreč izgleda, kot da so naši južni sosedje iz nekdaj skupne države bolj ponosni nanjo, kot mi sami. Začnimo že enkrat z vsaj osnovno prijaznostjo Slovenca/ke Slovencu/ki, ki je temelj uspešnosti vsake družbe in ki je v Sloveniji precej primanjkuje. Kljub morebitnim za spoštljiv medčloveški odnos nepomembnim političnim in drugim razlikam.

 

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
7
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.840
02/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.182
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 944
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.476
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 779
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 693
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 555
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569