Komentar

Trumpova Amerika in EU: Hišica v preriji in paraziti na periferiji

Ameriški (volilni) cirkus je končan. Izid je, kot po že znanem scenariju tudi v eni od evropskih držav, povzročil popolno zmedo. Razočaranih je veliko. Posebej na evropski levici, s katero ima sicer od nje precej zaničevani kandidat tudi podobne cilje – boj proti globalizaciji in TTIP. Največje zgube so politični anketarji, ki so zgrešili vse volilne napovedi. Tudi mediji niso daleč.

11.11.2016 14:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   ZDA   volitve   Donald Trump   Slovenija   Evropska unija

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

Na srečo pa je tudi veselih veliko, zlasti ameriških volilcev gospoda Donalda Trumpa. Marginalizirani so strankarski aparati tako republikancev kot demokratov, ki se bodo morali prenoviti in stopiti v stik z ljudmi. Gospod Trump si je zmago priboril v glavnem sam ali celo navkljub svoji stranki. Ker stranka ni poznala svojih volilcev, ni takoj prepoznala svojega pravega kandidata. Skozi konvencijo ji je pot pokazala baza. Donald Trump je dokazal, da imajo Združene države Amerike pravi demokratični izbirni proces, ki traja leto dni in ne le kak mesec kot pri nas v Evropi. Bil je grdi raček med poštirkanimi strankarskimi klikami, zasmehovan in poniževalno zreduciran celo na fašista. Brez programa. A volitve odloča osebnost in njena karizma. To je pomemben nauk za Evropo, kjer stranke, še posebej leve, pospešeno izgubljajo stik z realnostjo transformacijskih sposobnosti kapitalizma in globalne konkurenčnosti. Delujejo birokratsko in niso sposobne politične in idejne mobilizacije. Celo delavci jih v večini ne volijo (več).

 

Danes je nov dan. Gospod Trump je na piedestalu. Zmagovalcu se priklanjajo, iz črnega se spreminja v krasnega belega laboda. Do včeraj osovražen, danes zaželen. Vsi upajo in želijo sodelovati z dovčerajšnjim vragom. Življenje gre naprej, nova realnost bo postala vsakdanjik ameriškega in svetovnega preživetja. To je doumela celo Evropa, njeni mediji ter voditelji, ki so gospoda Trumpa, včasih pa tudi njegovo soprogo, prav grdo in neokusno, predvsem pa po nepotrebnem prvinsko zmerjali. Tako zelo, da naj bi se celo člani volilnega štaba gospe Hillary Clinton čudili nad vmešavanjem v volilno kampanjo, ki ni potekala v Evropi. V Evropi, kjer že kaka manjša misel kakšnega ameriškega veleposlanika povzroči vihar, ki zmeša notranje zadeve.

 

Seveda ima gospod Trump hibe. Veliko jih ima, začenjši z robatostjo, ki pa je bila bolj volilna potreba za sodobne, hitre, a ljudske, tj. twiter čase. Nastopa čas brušenja, še posebej zunanjepolitičnega. Kako bo gospod Trump vladal, danes še ne vemo. Njegov stil, tudi televizijski, je bil vedno neposreden in pragmatičen. Zna se preleviti v njegovo politično delovanje, v katerem se predsednik ZDA ukvarja predvsem z velikimi domačimi stvarmi in zares pomembnimi svetovnimi problemi. Tako na primer ni verjetno, da bi se prihodnji ameriški predsednik osebno ukvarjal z Balkanom. Razen če ne bi spet zakuhal v svetovni problem. Marsikatera nespretnost ali težka beseda iz volilne kampaniie bo dobila nove podobe. Temelj pa bo ostal – pomembna bo domača Amerika in tiste svetovne zadeve, ki jo krepijo. Nekateri to imenujejo novi izolacionizem, ki naj bi bil nevarnost za svetovni red utemeljen na multilateralnih organizacijah.

 

Pozornost bo namenjena velikim, ki bodo pripravili nova pravila svetovnega, zlasti ekonomsko-finančnega delovanja. So drugi, zlasti okoljski, multilateralni sporazumi v negotovosti? Odvisno od hitrosti prilagajanja ameriške industrije novim vizijam in hitrosti kreiranja delovnih mest. Se obeta novo upravljanje globalizacije in njenega orodja skozi trgovinsko, investicijsko in storitveno liberalizacijo, ki je najbolj prizadela belega pripadnika srednjega sloja v razvitih zahodnih družbah? Kje je Evropa in posebej Evropska unija v načrtih gospoda Trumpa?

 

Odgovori na ta vprašanja so, paradoksalno, precej odvisni od Evrope same. Situacija v Evropski uniji, ki precej časa porabi za reševanje precej nepomembnih postopkovnih vprašanj, postavlja Evropo, kljub izjemni moči, na margino svetovnega dogajanja. Delovanje je preveč regulirano in preobsežno ter hkrati predaleč od tistih, ki naj bi jim bilo namenjeno. Brexit unije na svetovni ravni ne krepi, kakor je ne bo tudi morebitno (pre)počasno reševanje tega procesa. Tudi mučno parcialno reševanje problema imigracije ne. Evropa ni zmožna poskrbeti za lastno varnost. Evropske države niso verodostojne niti v zavezništvih kolektivne obrambe. Drsi Evropska unija na periferijo svetovnega odločanja? Bo temeljni odnos novega ameriškega predsednika do Evrope oblikovan skozi volilno najavo odprave njenega parazitskega varnostnega zastonjkarstva? Bo krepitev transatlantskih vezi med danes še vodilnima v svetu ZDA in Evropo, brez potrebne in dejanske krepitve medsebojnih trgovinskih in investicijskih povezav, res še v fokusu ameriškega partnerja, za katerega je pacifiška Azija že dolgo želeni potencial?

 

Odgovorov na ta vprašanja ne gre iskati le pri gospodu Trumpu, odgovore na postavljene izzive bo morala poiskati Evropa najprej sama pri sebi. Poiskati jih bomo morali, po možnosti čim prej, mi sami tu v Evropi. V Evropski uniji, kjer se po ameriškem presenečenju že širi strah pred evropskimi populističnimi in izolacionističnimi "trumpi", ki bi z vero v "trumpovsko zmagovito spodbudo" znali zadati smrtni udarec sami evropski integraciji. Prav zato bodo morale etablirane evropske institucije, tudi stranke, podati čimprejšnje odgovore in pojasnila ljudem o njihovih upih in načrtih za prihodnost, ali pa bodo zamenjane, morda lahko celo izginejo. Sklicevanje na strašno evropsko preteklost in grozote danes ni več dovolj. Nevarnosti ne gre podcenjevati. Ni namreč nujno, da nekaj, česar ljudje nimajo za potrebno, tudi obstaja. Tudi varnostni parazit na periferiji ne. Članice Evropske unije bodo morale delovati precej hitreje kot doslej, če želijo ostati dejavnik vsaj minimalnega vplivanja. Z novim predsednikom Amerika namreč vedno dobi nov zalet. Še vedno je najmočnejša in najbolj inovativna država na svetu. Še vedno tiha ali glasna želja mnogih najboljših mladih, tudi Evropejcev. Modro bi bilo, ko bi z njo razvili še trdnejše, partnerske vezi. Da bi skupaj lahko vplivali na stabilnost sveta.

 

Na mnoga vprašanja evropske prihodnosti, varnosti in našega sodelovanja z za nas izjemno pomembnimi ZDA ter njihovim novim predsednikom bomo morali odgovoriti tudi sami Slovenci. Za začetek z manj zavisti in več človeške spoštljivosti do naše sorojakinje Melanije, kot smo ji bili priča v zadnjem mesecu, ki je pomembno prispevala k zmagi gospoda Trumpa. Lahko si priznamo ali ne, a volilna tekma in politika običajno v razvitem svetu, nekoliko neobičajno za Slovenijo, vedno poteka tudi v "teamih" parov. Tudi Melaniji gre čestitka in spodbuda za dober začetek. Po spletnih komentarjih namreč izgleda, kot da so naši južni sosedje iz nekdaj skupne države bolj ponosni nanjo, kot mi sami. Začnimo že enkrat z vsaj osnovno prijaznostjo Slovenca/ke Slovencu/ki, ki je temelj uspešnosti vsake družbe in ki je v Sloveniji precej primanjkuje. Kljub morebitnim za spoštljiv medčloveški odnos nepomembnim političnim in drugim razlikam.

 

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.361
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.933
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.236
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.546
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.399
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.916
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 765
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.117
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922