Komentar

Trumpova Amerika in EU: Hišica v preriji in paraziti na periferiji

Ameriški (volilni) cirkus je končan. Izid je, kot po že znanem scenariju tudi v eni od evropskih držav, povzročil popolno zmedo. Razočaranih je veliko. Posebej na evropski levici, s katero ima sicer od nje precej zaničevani kandidat tudi podobne cilje – boj proti globalizaciji in TTIP. Največje zgube so politični anketarji, ki so zgrešili vse volilne napovedi. Tudi mediji niso daleč.

11.11.2016 14:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   ZDA   volitve   Donald Trump   Slovenija   Evropska unija

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

Na srečo pa je tudi veselih veliko, zlasti ameriških volilcev gospoda Donalda Trumpa. Marginalizirani so strankarski aparati tako republikancev kot demokratov, ki se bodo morali prenoviti in stopiti v stik z ljudmi. Gospod Trump si je zmago priboril v glavnem sam ali celo navkljub svoji stranki. Ker stranka ni poznala svojih volilcev, ni takoj prepoznala svojega pravega kandidata. Skozi konvencijo ji je pot pokazala baza. Donald Trump je dokazal, da imajo Združene države Amerike pravi demokratični izbirni proces, ki traja leto dni in ne le kak mesec kot pri nas v Evropi. Bil je grdi raček med poštirkanimi strankarskimi klikami, zasmehovan in poniževalno zreduciran celo na fašista. Brez programa. A volitve odloča osebnost in njena karizma. To je pomemben nauk za Evropo, kjer stranke, še posebej leve, pospešeno izgubljajo stik z realnostjo transformacijskih sposobnosti kapitalizma in globalne konkurenčnosti. Delujejo birokratsko in niso sposobne politične in idejne mobilizacije. Celo delavci jih v večini ne volijo (več).

 

Danes je nov dan. Gospod Trump je na piedestalu. Zmagovalcu se priklanjajo, iz črnega se spreminja v krasnega belega laboda. Do včeraj osovražen, danes zaželen. Vsi upajo in želijo sodelovati z dovčerajšnjim vragom. Življenje gre naprej, nova realnost bo postala vsakdanjik ameriškega in svetovnega preživetja. To je doumela celo Evropa, njeni mediji ter voditelji, ki so gospoda Trumpa, včasih pa tudi njegovo soprogo, prav grdo in neokusno, predvsem pa po nepotrebnem prvinsko zmerjali. Tako zelo, da naj bi se celo člani volilnega štaba gospe Hillary Clinton čudili nad vmešavanjem v volilno kampanjo, ki ni potekala v Evropi. V Evropi, kjer že kaka manjša misel kakšnega ameriškega veleposlanika povzroči vihar, ki zmeša notranje zadeve.

 

Seveda ima gospod Trump hibe. Veliko jih ima, začenjši z robatostjo, ki pa je bila bolj volilna potreba za sodobne, hitre, a ljudske, tj. twiter čase. Nastopa čas brušenja, še posebej zunanjepolitičnega. Kako bo gospod Trump vladal, danes še ne vemo. Njegov stil, tudi televizijski, je bil vedno neposreden in pragmatičen. Zna se preleviti v njegovo politično delovanje, v katerem se predsednik ZDA ukvarja predvsem z velikimi domačimi stvarmi in zares pomembnimi svetovnimi problemi. Tako na primer ni verjetno, da bi se prihodnji ameriški predsednik osebno ukvarjal z Balkanom. Razen če ne bi spet zakuhal v svetovni problem. Marsikatera nespretnost ali težka beseda iz volilne kampaniie bo dobila nove podobe. Temelj pa bo ostal – pomembna bo domača Amerika in tiste svetovne zadeve, ki jo krepijo. Nekateri to imenujejo novi izolacionizem, ki naj bi bil nevarnost za svetovni red utemeljen na multilateralnih organizacijah.

 

Pozornost bo namenjena velikim, ki bodo pripravili nova pravila svetovnega, zlasti ekonomsko-finančnega delovanja. So drugi, zlasti okoljski, multilateralni sporazumi v negotovosti? Odvisno od hitrosti prilagajanja ameriške industrije novim vizijam in hitrosti kreiranja delovnih mest. Se obeta novo upravljanje globalizacije in njenega orodja skozi trgovinsko, investicijsko in storitveno liberalizacijo, ki je najbolj prizadela belega pripadnika srednjega sloja v razvitih zahodnih družbah? Kje je Evropa in posebej Evropska unija v načrtih gospoda Trumpa?

 

Odgovori na ta vprašanja so, paradoksalno, precej odvisni od Evrope same. Situacija v Evropski uniji, ki precej časa porabi za reševanje precej nepomembnih postopkovnih vprašanj, postavlja Evropo, kljub izjemni moči, na margino svetovnega dogajanja. Delovanje je preveč regulirano in preobsežno ter hkrati predaleč od tistih, ki naj bi jim bilo namenjeno. Brexit unije na svetovni ravni ne krepi, kakor je ne bo tudi morebitno (pre)počasno reševanje tega procesa. Tudi mučno parcialno reševanje problema imigracije ne. Evropa ni zmožna poskrbeti za lastno varnost. Evropske države niso verodostojne niti v zavezništvih kolektivne obrambe. Drsi Evropska unija na periferijo svetovnega odločanja? Bo temeljni odnos novega ameriškega predsednika do Evrope oblikovan skozi volilno najavo odprave njenega parazitskega varnostnega zastonjkarstva? Bo krepitev transatlantskih vezi med danes še vodilnima v svetu ZDA in Evropo, brez potrebne in dejanske krepitve medsebojnih trgovinskih in investicijskih povezav, res še v fokusu ameriškega partnerja, za katerega je pacifiška Azija že dolgo želeni potencial?

 

Odgovorov na ta vprašanja ne gre iskati le pri gospodu Trumpu, odgovore na postavljene izzive bo morala poiskati Evropa najprej sama pri sebi. Poiskati jih bomo morali, po možnosti čim prej, mi sami tu v Evropi. V Evropski uniji, kjer se po ameriškem presenečenju že širi strah pred evropskimi populističnimi in izolacionističnimi "trumpi", ki bi z vero v "trumpovsko zmagovito spodbudo" znali zadati smrtni udarec sami evropski integraciji. Prav zato bodo morale etablirane evropske institucije, tudi stranke, podati čimprejšnje odgovore in pojasnila ljudem o njihovih upih in načrtih za prihodnost, ali pa bodo zamenjane, morda lahko celo izginejo. Sklicevanje na strašno evropsko preteklost in grozote danes ni več dovolj. Nevarnosti ne gre podcenjevati. Ni namreč nujno, da nekaj, česar ljudje nimajo za potrebno, tudi obstaja. Tudi varnostni parazit na periferiji ne. Članice Evropske unije bodo morale delovati precej hitreje kot doslej, če želijo ostati dejavnik vsaj minimalnega vplivanja. Z novim predsednikom Amerika namreč vedno dobi nov zalet. Še vedno je najmočnejša in najbolj inovativna država na svetu. Še vedno tiha ali glasna želja mnogih najboljših mladih, tudi Evropejcev. Modro bi bilo, ko bi z njo razvili še trdnejše, partnerske vezi. Da bi skupaj lahko vplivali na stabilnost sveta.

 

Na mnoga vprašanja evropske prihodnosti, varnosti in našega sodelovanja z za nas izjemno pomembnimi ZDA ter njihovim novim predsednikom bomo morali odgovoriti tudi sami Slovenci. Za začetek z manj zavisti in več človeške spoštljivosti do naše sorojakinje Melanije, kot smo ji bili priča v zadnjem mesecu, ki je pomembno prispevala k zmagi gospoda Trumpa. Lahko si priznamo ali ne, a volilna tekma in politika običajno v razvitem svetu, nekoliko neobičajno za Slovenijo, vedno poteka tudi v "teamih" parov. Tudi Melaniji gre čestitka in spodbuda za dober začetek. Po spletnih komentarjih namreč izgleda, kot da so naši južni sosedje iz nekdaj skupne države bolj ponosni nanjo, kot mi sami. Začnimo že enkrat z vsaj osnovno prijaznostjo Slovenca/ke Slovencu/ki, ki je temelj uspešnosti vsake družbe in ki je v Sloveniji precej primanjkuje. Kljub morebitnim za spoštljiv medčloveški odnos nepomembnim političnim in drugim razlikam.

 

Nenazadnje pa tudi ni nepomembno, kdo ob zajtrku in jutranji kavici predsedniku ZDA prišepne kak nasvet ali mnenje. To je poseben privilegij in za moža praviloma vedno obvezujoč razmislek. Četudi o Piranskem zalivu, kot že pišejo naši prijatelji Hrvati.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
10
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,947
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,437
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,258
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,119
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,879
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,197
07/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 931
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,313
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,077
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,339