Komentar

Ime česa je Trump? Ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito

Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena.

12.11.2016 08:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   Donald Trump   Hillary Clinton   volitve   ZDA   politična elita   Evropa

Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki ji nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena prepričanja. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

Pred leti je francoski filozof Alen Badiou napisal knjigo Ime česa je Sarkozy? in se namesto ustavljanja na površinskem dogodku njegove izvolitve za francoskega predsednika spraševal o globinskih razlogih tistega uspeha, in o tem, za kakšen politični pojav pravzaprav gre. Zanimalo ga je ideološko ozadje in predvsem to, na podlagi katerih političnih procesov in trendov je uspel s svojimi političnimi sporočili. Seveda je Badiou njegovo izvolitev postavil v okvir boja med komunistično in reakcionarno ideologijo in se kot skrajni levičar zelo kritično opredelil do temeljev njegovega uspeha.

 

Skrajni levi intelektualci se lahko lotijo pisanja knjig Ime česa je Trump?, saj je to sedaj najbolj aktualno politično vprašanje momenta. Že v kampanji se je pokazalo, h kakšni strategiji se zateka levica, ko se ljudje odločijo v nasprotju z njihovimi pričakovanji. Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena veleumna prepričanja in poglede. Torej težava ni v tem, da s svojimi pogledi in predlogi ne uspejo prepričati ljudi, temveč v ljudeh, ki nasedajo njihovi konkurenci. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

In to je bila tudi globalna strategija medijskega stampeda proti Donaldu Trumpu, ki smo jo lahko spremljali zadnje mesece. Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena. Tako je bilo zanimivo spremljati rezultate volitev na mreži CNN, kjer so novinarji na začetku kar žareli, ko je po prvih podatkih kazalo na uspeh njihove izbranke Hillary Clinton. Ko pa so začeli prihajati rezultati večjih volišč in je postalo jasno, da bo navkljub medijskemu stampedu zmagal Trump, so naenkrat prebledeli in začeli jecljati.

 

In prav v tej strategiji vzbujanja sramu najverjetneje leži razlog, da raziskave javnega mnenja niso uspešno napovedale rezultata. Očitki nekaterih, da raziskave niso ustrezno zajele vzorca in da so krive metodološke napake, so naravnost smešne. Ameriška politika je svetovni prvak v analizah in njihove raziskave so vrhunske. Zato je napačno iskati razlog v vzorcu in podobnih elementih. Najbolj verjetna je razlaga, da je bilo del javnosti sram priznati, da bodo volili Trumpa, saj so jih mediji vsakodnevno bombardirali s svojo propagando. Če bi že iskali metodološke napake, so te v tem, da analitiki še niso razvili dovolj učinkovitega ugotavljanja podzavestnih nagnjenj ljudi z biometriko, kar lahko preverijo tako z EEG tehnologijo kot s testi implicitnih asociacij in drugimi orodji. Vendar je ta pristop še v povojih in še vedno prevladuje analiza tega, kar ljudje zavestno govorijo analitikom.

 

In ime česa je Trump, na kakšnem temelju sloni njegova zmaga? Trump je ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito. Med analizami njegovega uspeha posebej izstopa teza, da je pri ljudeh prevladal občutek, da je elita prelomila družbeno pogodbo. Ljudje danes s svojim znanjem in delom tudi, če so zelo prizadevni, ne morejo doseči dostojnega in varnega življenja. In ko vladar ni sposoben zagotoviti te osnove zadovoljstva skupnosti, mu ne pomaga nobena marketinška manipulacija. Ko je ljudem enostavno dovolj, bodo premagali tudi občutek sramu. Lahko jih je sram priznati, za koga bodo volili, vendar v samoti volilne skrinjice izrazijo svoj protest.

 

Trump je zmagal na valu globalnega trenda nezadovoljstva z današnjo politično elito, ki je sicer uglajena in se drži bontona, a je zato birokratska, skorumpirana in predvsem nesposobna. Tudi Evropi vladajo strukture birokratov, ki nimajo stika z življenjskim svetom in ki niso sposobni učinkovito voditi skupnosti in ekonomij. In na ameriških volitvah je prevladalo podcenjevanje te nejevolje ljudi, kar se zna zgoditi tudi številnim evropskim salonskim voditeljem.

 

Argentinski politični filozof Ernesto Laclau je v svojem vrhunskem delu O populističnem umu natančno pojasnil, da populizem zmaga takrat, ko odpove "resna" politika. Nesposobnost političnih elit pri upravljanju s sistemi skupnosti je prvi pogoj za uspeh populistične alternative. Šele potem, ko se veriga posamičnih razočaranj nad življenjem in oblastjo združi, se odpre prostor za robato in glasno alternativo, ki dovolj agresivno izrazi krik nezadovoljstva in upora. In prav to se dogaja tako v Ameriki kot Evropi.

 

Zato je zmaga Donalda Trumpa le korak na tej poti globokih političnih sprememb, ki znajo odpihniti mehke birokratske politične voditelje in njihov neučinkovit pristop k vodenju. Namesto pljuvanja populističnih politikov in ljudi, ki jih podpirajo, bi bilo za etablirano politiko precej bolje, če bi se globoko zazrla vase in se soočila s svojimi napakami ter jih začela popravljati. Sicer jim bo preostalo le pisanje knjig o pojavih, ki jih očitno sploh ne razumejo.

 

 

Tekst je bil sočasno objavljen tudi na spletni strani www.ekoper.si

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
10
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
23
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.776
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 971
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.664
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.774
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 680