Komentar

Ime česa je Trump? Ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito

Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena.

12.11.2016 08:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   Donald Trump   Hillary Clinton   volitve   ZDA   politična elita   Evropa

Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki ji nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena prepričanja. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

Pred leti je francoski filozof Alen Badiou napisal knjigo Ime česa je Sarkozy? in se namesto ustavljanja na površinskem dogodku njegove izvolitve za francoskega predsednika spraševal o globinskih razlogih tistega uspeha, in o tem, za kakšen politični pojav pravzaprav gre. Zanimalo ga je ideološko ozadje in predvsem to, na podlagi katerih političnih procesov in trendov je uspel s svojimi političnimi sporočili. Seveda je Badiou njegovo izvolitev postavil v okvir boja med komunistično in reakcionarno ideologijo in se kot skrajni levičar zelo kritično opredelil do temeljev njegovega uspeha.

 

Skrajni levi intelektualci se lahko lotijo pisanja knjig Ime česa je Trump?, saj je to sedaj najbolj aktualno politično vprašanje momenta. Že v kampanji se je pokazalo, h kakšni strategiji se zateka levica, ko se ljudje odločijo v nasprotju z njihovimi pričakovanji. Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena veleumna prepričanja in poglede. Torej težava ni v tem, da s svojimi pogledi in predlogi ne uspejo prepričati ljudi, temveč v ljudeh, ki nasedajo njihovi konkurenci. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

In to je bila tudi globalna strategija medijskega stampeda proti Donaldu Trumpu, ki smo jo lahko spremljali zadnje mesece. Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena. Tako je bilo zanimivo spremljati rezultate volitev na mreži CNN, kjer so novinarji na začetku kar žareli, ko je po prvih podatkih kazalo na uspeh njihove izbranke Hillary Clinton. Ko pa so začeli prihajati rezultati večjih volišč in je postalo jasno, da bo navkljub medijskemu stampedu zmagal Trump, so naenkrat prebledeli in začeli jecljati.

 

In prav v tej strategiji vzbujanja sramu najverjetneje leži razlog, da raziskave javnega mnenja niso uspešno napovedale rezultata. Očitki nekaterih, da raziskave niso ustrezno zajele vzorca in da so krive metodološke napake, so naravnost smešne. Ameriška politika je svetovni prvak v analizah in njihove raziskave so vrhunske. Zato je napačno iskati razlog v vzorcu in podobnih elementih. Najbolj verjetna je razlaga, da je bilo del javnosti sram priznati, da bodo volili Trumpa, saj so jih mediji vsakodnevno bombardirali s svojo propagando. Če bi že iskali metodološke napake, so te v tem, da analitiki še niso razvili dovolj učinkovitega ugotavljanja podzavestnih nagnjenj ljudi z biometriko, kar lahko preverijo tako z EEG tehnologijo kot s testi implicitnih asociacij in drugimi orodji. Vendar je ta pristop še v povojih in še vedno prevladuje analiza tega, kar ljudje zavestno govorijo analitikom.

 

In ime česa je Trump, na kakšnem temelju sloni njegova zmaga? Trump je ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito. Med analizami njegovega uspeha posebej izstopa teza, da je pri ljudeh prevladal občutek, da je elita prelomila družbeno pogodbo. Ljudje danes s svojim znanjem in delom tudi, če so zelo prizadevni, ne morejo doseči dostojnega in varnega življenja. In ko vladar ni sposoben zagotoviti te osnove zadovoljstva skupnosti, mu ne pomaga nobena marketinška manipulacija. Ko je ljudem enostavno dovolj, bodo premagali tudi občutek sramu. Lahko jih je sram priznati, za koga bodo volili, vendar v samoti volilne skrinjice izrazijo svoj protest.

 

Trump je zmagal na valu globalnega trenda nezadovoljstva z današnjo politično elito, ki je sicer uglajena in se drži bontona, a je zato birokratska, skorumpirana in predvsem nesposobna. Tudi Evropi vladajo strukture birokratov, ki nimajo stika z življenjskim svetom in ki niso sposobni učinkovito voditi skupnosti in ekonomij. In na ameriških volitvah je prevladalo podcenjevanje te nejevolje ljudi, kar se zna zgoditi tudi številnim evropskim salonskim voditeljem.

 

Argentinski politični filozof Ernesto Laclau je v svojem vrhunskem delu O populističnem umu natančno pojasnil, da populizem zmaga takrat, ko odpove "resna" politika. Nesposobnost političnih elit pri upravljanju s sistemi skupnosti je prvi pogoj za uspeh populistične alternative. Šele potem, ko se veriga posamičnih razočaranj nad življenjem in oblastjo združi, se odpre prostor za robato in glasno alternativo, ki dovolj agresivno izrazi krik nezadovoljstva in upora. In prav to se dogaja tako v Ameriki kot Evropi.

 

Zato je zmaga Donalda Trumpa le korak na tej poti globokih političnih sprememb, ki znajo odpihniti mehke birokratske politične voditelje in njihov neučinkovit pristop k vodenju. Namesto pljuvanja populističnih politikov in ljudi, ki jih podpirajo, bi bilo za etablirano politiko precej bolje, če bi se globoko zazrla vase in se soočila s svojimi napakami ter jih začela popravljati. Sicer jim bo preostalo le pisanje knjig o pojavih, ki jih očitno sploh ne razumejo.

 

 

Tekst je bil sočasno objavljen tudi na spletni strani www.ekoper.si

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,496
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,148
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,863
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,371
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,502
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,188
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,687
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,291
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,079
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 901