Komentar

Ime česa je Trump? Ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito

Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena.

12.11.2016 08:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   Donald Trump   Hillary Clinton   volitve   ZDA   politična elita   Evropa

Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki ji nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena prepričanja. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

Pred leti je francoski filozof Alen Badiou napisal knjigo Ime česa je Sarkozy? in se namesto ustavljanja na površinskem dogodku njegove izvolitve za francoskega predsednika spraševal o globinskih razlogih tistega uspeha, in o tem, za kakšen politični pojav pravzaprav gre. Zanimalo ga je ideološko ozadje in predvsem to, na podlagi katerih političnih procesov in trendov je uspel s svojimi političnimi sporočili. Seveda je Badiou njegovo izvolitev postavil v okvir boja med komunistično in reakcionarno ideologijo in se kot skrajni levičar zelo kritično opredelil do temeljev njegovega uspeha.

 

Skrajni levi intelektualci se lahko lotijo pisanja knjig Ime česa je Trump?, saj je to sedaj najbolj aktualno politično vprašanje momenta. Že v kampanji se je pokazalo, h kakšni strategiji se zateka levica, ko se ljudje odločijo v nasprotju z njihovimi pričakovanji. Edino orožje današnje etablirane levice je, da označijo za fašiste vse, ki nasprotujejo ali že samo podvomijo v njena veleumna prepričanja in poglede. Torej težava ni v tem, da s svojimi pogledi in predlogi ne uspejo prepričati ljudi, temveč v ljudeh, ki nasedajo njihovi konkurenci. Drugi korak levice po oznaki, da gre za fašizem, pa je seveda ta, da skušajo pri vseh, ki se nagibajo h konkurenci, vzbuditi občutek sramu.

 

In to je bila tudi globalna strategija medijskega stampeda proti Donaldu Trumpu, ki smo jo lahko spremljali zadnje mesece. Večina medijev je v tej kampanji pokazala, da so daleč časi, ko so imeli mediji vlogo odgovornega informiranja javnosti. Danes so prevladujoči mediji del političnega boja in novinarji nastopajo kot aktivisti ene politične strani, pri tem pa so podatki in dejstva drugotnega pomena. Tako je bilo zanimivo spremljati rezultate volitev na mreži CNN, kjer so novinarji na začetku kar žareli, ko je po prvih podatkih kazalo na uspeh njihove izbranke Hillary Clinton. Ko pa so začeli prihajati rezultati večjih volišč in je postalo jasno, da bo navkljub medijskemu stampedu zmagal Trump, so naenkrat prebledeli in začeli jecljati.

 

In prav v tej strategiji vzbujanja sramu najverjetneje leži razlog, da raziskave javnega mnenja niso uspešno napovedale rezultata. Očitki nekaterih, da raziskave niso ustrezno zajele vzorca in da so krive metodološke napake, so naravnost smešne. Ameriška politika je svetovni prvak v analizah in njihove raziskave so vrhunske. Zato je napačno iskati razlog v vzorcu in podobnih elementih. Najbolj verjetna je razlaga, da je bilo del javnosti sram priznati, da bodo volili Trumpa, saj so jih mediji vsakodnevno bombardirali s svojo propagando. Če bi že iskali metodološke napake, so te v tem, da analitiki še niso razvili dovolj učinkovitega ugotavljanja podzavestnih nagnjenj ljudi z biometriko, kar lahko preverijo tako z EEG tehnologijo kot s testi implicitnih asociacij in drugimi orodji. Vendar je ta pristop še v povojih in še vedno prevladuje analiza tega, kar ljudje zavestno govorijo analitikom.

 

In ime česa je Trump, na kakšnem temelju sloni njegova zmaga? Trump je ime globokega razočaranja ljudi nad obstoječo politično elito. Med analizami njegovega uspeha posebej izstopa teza, da je pri ljudeh prevladal občutek, da je elita prelomila družbeno pogodbo. Ljudje danes s svojim znanjem in delom tudi, če so zelo prizadevni, ne morejo doseči dostojnega in varnega življenja. In ko vladar ni sposoben zagotoviti te osnove zadovoljstva skupnosti, mu ne pomaga nobena marketinška manipulacija. Ko je ljudem enostavno dovolj, bodo premagali tudi občutek sramu. Lahko jih je sram priznati, za koga bodo volili, vendar v samoti volilne skrinjice izrazijo svoj protest.

 

Trump je zmagal na valu globalnega trenda nezadovoljstva z današnjo politično elito, ki je sicer uglajena in se drži bontona, a je zato birokratska, skorumpirana in predvsem nesposobna. Tudi Evropi vladajo strukture birokratov, ki nimajo stika z življenjskim svetom in ki niso sposobni učinkovito voditi skupnosti in ekonomij. In na ameriških volitvah je prevladalo podcenjevanje te nejevolje ljudi, kar se zna zgoditi tudi številnim evropskim salonskim voditeljem.

 

Argentinski politični filozof Ernesto Laclau je v svojem vrhunskem delu O populističnem umu natančno pojasnil, da populizem zmaga takrat, ko odpove "resna" politika. Nesposobnost političnih elit pri upravljanju s sistemi skupnosti je prvi pogoj za uspeh populistične alternative. Šele potem, ko se veriga posamičnih razočaranj nad življenjem in oblastjo združi, se odpre prostor za robato in glasno alternativo, ki dovolj agresivno izrazi krik nezadovoljstva in upora. In prav to se dogaja tako v Ameriki kot Evropi.

 

Zato je zmaga Donalda Trumpa le korak na tej poti globokih političnih sprememb, ki znajo odpihniti mehke birokratske politične voditelje in njihov neučinkovit pristop k vodenju. Namesto pljuvanja populističnih politikov in ljudi, ki jih podpirajo, bi bilo za etablirano politiko precej bolje, če bi se globoko zazrla vase in se soočila s svojimi napakami ter jih začela popravljati. Sicer jim bo preostalo le pisanje knjig o pojavih, ki jih očitno sploh ne razumejo.

 

 

Tekst je bil sočasno objavljen tudi na spletni strani www.ekoper.si

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
1
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.191
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.907
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.562
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.206
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.532
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.894
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.318
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.104
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 906
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.566