Komentar

A, a, a, a, rečem Amerika! Ko rečem grafit, rečem Amerika!

Primat umetnini določa letnica njenega nastanka. Verjetno je ena hujših življenskih bolečin, če umetniku kdo prevzame njegov stilni nagovor ter ga predstavlja kot svojega. Bolečina pa se stopnjuje, če je ta nekdo drug s svojo interpretacijo, ne krajo, ekonomsko uspešnejši od njegovega izvirnega stilnega metruma. Tako je to na zahodu.

12.11.2016 23:07
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Banksy   grafiti   Nica   Robbo   Ernest Pignon - Ernest

Komunalna policija je Robbove grafitske intervencije na Banksyevih histerično brisala, Banksyeve pa je dobesedno restavrirala in jih še vedno restavrira. Policija se je postavila v pozicijo kustosa.

Primat umetnini določa letnica njenega nastanka. Verjetno je ena hujših življenskih bolečin, če umetniku kdo prevzame njegov stilni nagovor ter ga predstavlja kot svojega. Bolečina pa se stopnjuje, če je ta nekdo drug s svojo interpretacijo, ne krajo, ekonomsko uspešnejši od njegovega izvirnega stilnega metruma. Tako je to na zahodu.

 

Trenutno se nahajam v zadregi, današnji komentar sem začel oblikovati v Franciji, kjer so nas v Aix en Provance gostili s predstavo Aktuator na 12. mednarodnem multimedijskem festivalu Gamerz v muzeju fondacije Vasarely, zaključil pa sem ga na domači pisalni mizi. V vmesnem času, med Aix en Provance in Ljubljano, se mi je v Nici v muzeju za Sodobno umetnost (MAMAC) spremenila smer mojega komentarja. 

 

Digresija: Fondacija Vasarely nosi ime madžarsko-francoskega umetnika Viktorja Vasarelya (1906-1997), pionirja stilne formacije "op-art" (1955-1965). Optična umetnost ima svojo genezo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Od tega tedna naprej je mogoče v Ljubljani videti Vasarelyevo razstavo "op-artističnih" grafik v novo odprtem madžarskem kulturnem centru, ki se nahaja v Kapitlju ob Ljubljanici. Konec digresije.

 

V Provansi sem bil še globoko namenjen komentirati atribute digitalnega konstruktivizma in različne računalniške umetniške strategije, ki jih vedno in brezrezervno premišljujem ob praznikih računalniške umetnosti. V Mamacu v Nici pa sem vso svojo pozornost preusmeril v urbano umetnost Ernesta Pignona - Ernesta predvsem zaradi tega, ker sem doživel umetniški udar najvišje stopnje. Predvsem pa zato, ker je na razstavi stilno vse nasprotno moji umetniški apologiji! Njegova umetniška biografija, ki še ni zaključena, mi je bila do pred kratkim popolnoma neznana. V današnjem tekstu bom komentiral mestne grafite umetnika, ki je vso svojo življensko občutljivost in znanje usmerjal v grafite in njihov kontekst. Grafite občudujem brez vsakega zadržka, toda nikoli do sedaj nisem sistematiziral njihove duhovne vertikale.

 

Komentiral bom kontekst, komentiral bom posebnega umetnika, ki je pripadal tako Fluxus Internacionali kot pariškemu situacionizmu, ki se je z umetniškimi sredstvi boril proti dogmatskemu marksizmu, se zavzemal za kritiko visoko razvitega kapitalizma ranih šestdesetih let. Za obe umetniški skupini sem mislil, tako za Fluxus kot za situacioniste, da o njih vse vem.

 

Toda ... !

 

Ostale zapiske sem zavrgel!

 

Končno komentar po ogledu razstave:

 

Grafiti Ernesta Pignona - Ernesta so hibridna vizualna formulacija. Umetnik grafit najprej izriše kot risbo, s pomočjo tehnik starih mojstrov. V drugem koraku jih s sitotiskom odtisne na poseben papir. Grafike so največkrat v velikosti človekovih dimenzij. V tretjem koraku pa jih v okrilju noči nalepi na natančno izbrane nevralgične točke mesta. Tako naslednje jutro prebivalci doživijo vstajenje dogodka! Doživijo visoko pesem, ki od njih zahteva razmislek o kontekstu dogodka. Izbrani prostor, ki ga Ernest Pigon - Ernest izbere, sproži travmatično, potencira spomin na dogodkovno. S sitotiskom na papirju proizvaja vidno nevidne spomine. Slabotne človeške prilike, ki na izbranem zidu že drugič razpadajo pred našimi očmi. Sesuvajo in skrivajo se same vase, največkrat v svojo sramoto. Ždijo v duhovni nevarnosti. Vse to v javnem urbanem prostoru. V devastiranih okoljih in zgodovinskih središčih. Za flux gre, za situacijo gre. To je tisto uslužno molčanje o kompozicijah sramote.

 

Demisija! Uboj Pasolinija! Ernest pozorno prebira Piera Paola Pasolinija. Ulična mojstrovina "Pasolini" je vredna vse pozornosti. Lepota je razvidna. Telo Pasolinija, katoliško-komunističnega homoseksualca je obtičalo v brutalizmu, Ernestov grafit pa v vandalizmu. In potem hoja po mestu. Pogine naj komunist, zaprisežen homoseksualec. Smrt na plaži Ostija. Tam, kjer bi se morala spominjati država, pa se ne spominja, nastopijo Ernestovi grafiti. Aktivira nam zgodovinsko amnezijo države. Zgodovinska amnezija je prvi znak porajajočega barbarstva. Pasolinijeva kompozicija vpije čez mesta: "Ne biti nasilni z mojo smrtjo!"

 

Ernest aktivira tiste drame, na katerih temelji urbana lepota. Gledamo humanistične znanosti, ki se prepoznajo v mitskih viskoznostih evangelijev. Iz absolutnega in absurdnega nasilja se formulira ateist Ernest Pigon - Ernest. Tako vsem, ki sovražijo grafite v mestu, njihovo profano zasveti v religioznem sijaju. Vse skupaj se je začelo po fizičnem napadu na gledališkega genija, eksperimentatorja Juliana Becka na gledališkem festivalu v Avignonu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ernest Pignon - Ernest se je tisti dan odločil proizvesti grafiko z Beckovim portretom ter jo ilegalno polepil po vsem Avignonu! Znamenje opozarja na dogodek, na nasilje.          

 

Tako so mimoidoči postali priče primitivne, lokalne nestrpnosti.

 

Ernestovi grafiti v merilu človeka so postavljeni elegantno in spretno. Ulični umetnik, ki distribuira ideale in ideje -Banksy, je neposreden metodološki rezultat Pignonove umetniške intervencije. Tudi Blek le Rat začetnik matričnih grafitov, grafitov izdelanih s šablono! Robbo manj ali skoraj nič!

 

Avtonomija žanrskega izraza umetnosti grafitov, ki jo zastopa Robbo z tipogarfitsko stilno dominanto. Kot taka je postavljena proti ilustrativni, urbani pripovednosti Benksyevih grafitov. Toda ljudstvo obožuje pripovednost. Figurativnost in pripovednost sta vedno masovno sprejeta med množico.

 

Konflikt med tipografiti in figurativno-pripovednimi grafiti je pripeljal do takšnega pardoksa, kot je bila vojna med Robbo timom, ki je napadel z brutalnimi sporočili Banksyeve grafite. Komunalna policija je Robbove grafitske intervencije na Banksyevih histerično brisala, Banksyeve pa je dobesedno restavrirala in jih še vedno restavrira. Policija se je postavila v pozicijo kustosa. Vau, fascinantno groteskno. Urbana resničnost je v kapitalističnem realizmu vedno globoko potopljena v De Sadov paradoks.

 

Predstavljajte si, kako izrezujejo Banksyeve grafite iz fasad in jih prenašajo v svoje domove.

 

Shematično zastopano: Ko nalepimo print na natančno izbran prostor, ta s časom začne razpadati. Postane preperel. Tako print postane znak razkarjanja. Postane pa tudi znak spomina, zastopa mesto in njegov spomin. Prisotnost slike postane enaka prehodu v kontekst muzeja.

 

A, a, a, a, rečem Amerika! Ko rečem grafit, rečem Amerika!  

 

Pignonovo stilno formativno terminologijo grafitov vrtinčijo besede, ki so skoraj nasprotne ameriškem fenomenu grafitov: konceptualizacija, ustvarjanje, stvaritev, kompozicija, opredmetenje duha. Vse skupa je enako - Absolut / Paradoks paradoksov: "Veliki tekst umetnosti izhajajoč iz mestnih ulic na mestnih ulicah." V umetninah se manifestirajo nefunkcijonalni in razdrobljeni sisitemi. Navkljub temu pa si na skrivaj želijo, da bi bili "veliki tekst" absoluta! Mesto postane prostor spominjanja, vsi morajo imeti dostop do umetnosti!

 

Tako je tudi v računalniški umetnosti!

 

Vsi, ampak čisto vsi moramo imeti dostop do umetne inteligence. Do umetnosti. Šele tako lahko vzpostavimo temljne vrednote sveta kot celote. Saj imamo v XXI. stoletju svoja življenja že shranjena in urejena v pametnih napravah. Vsi smo že del tega ogromnega sistema, ki se vedno bolj prepleta v monumentalno celoto. Tudi z grafiti. Najprej z grafiti (Jamska umetnost). Prehod iz vizualnih konceptov sveta v realni svet postaja vedno bolj pretočen. Kompleksna celota pa postaja naše razširjeno telo. Umetniki smo že udeleženi v najbolj kompleksnih procesih. V njih pa prepoznavamo etične dileme, ki smo jih dolžni osvetljevati z vsemi možnimi strategijami in taktikami. Tudi z grafiti, najprej z grafiti! Čutimo odgovornost, da vzpostavimo krtični vpogled v stanja, v naše etične horizonte.

 

Ernest Pignon - Ernest se bori proti poenostavljenim strukturam akademske in aktivistične umetnosti. Ne pozabimo pred sabo imamo umetnika imenovanega Kompleks! Vsi oni so epigoni Pignona - Blek, Benksy, Hambleton. V zahodni novoveški umetnosti je med najpomembnejšimi elementi vrednotenja umetnine njeno datiranje. Primat umetnini določa letnica njenega nastanka. Pignonova letnica nastanka njegovih grafitov je 1968.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.662
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.683
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.233
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.196
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 826