Komentar

Če bo Klemen Jaklič ponovno žrtev negativne selekcije, bomo javno izpostavili krivce za to

Ko je Klemen Jaklič lansko leto kandidiral za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, sem mu ob neki priliki rekel, naj ne bo naiven in pričakuje ugodnega razpleta, saj ima opraviti s sistemsko anomalijo, ki je vgrajena v same temelje te države. Nobenega razloga ni, da bi tokrat, ko kandidira za ustavnega sodnika, nenadoma prevladali argumenti nad političnim mešetarjenjem, ki prek Simone Kustec Lipicer, Matjaža Hana in Franca Jurše upravlja z glasovalnimi gumbi v državnem zboru.

15.11.2016 22:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Klemen Jaklič   Ustavno sodišče   predsednik republike   Lawrence Tribe   Harvard   ESČP   Nina Betetto   državni zbor

Klemen Jaklič je izvrsten pravni strokovnjak, ustavno pravo pa je sploh ena njegovih "specialitet". Tega ne poudarjam zato, ker sva prijatelja, ampak zato, ker je res.

Ko so mediji - mislim, da je bilo nekje na začetku aprila letos - poročali, da so iz Ljubljanice potegnili truplo Klemna Jakiča, sem se zdrznil. Seveda sem najprej pomislil na tistega Klemna, s katerim se poznava več kot dvajset let, s katerim sva bila sošolca in (sva še vedno) tudi prijatelja. Tragična novica se je nanašala na Klemnovega soimenjaka, to sem ugotovil v nekaj sekundah, toda vseeno sem se zamislil nad določeno simboliko, ki je morda docela metafizična, čeprav se mi zdi, da v resnici le ni tako zelo imaginarna, kajti človekovo smrt je moč parafrazirati tudi z netelesnostjo. Nekoga so ubili, ker so mu uničili sanje, kariero, družbeni status ali položaj ipd. Jasno je, da je takšen nesrečnik še vedno živ, toda njegovo življenje je na nek način končano ali pa vsaj v izjemno težki, morda celo nepopravljivi situaciji. Ena od značilnosti totalitarnih režimov, s katerimi se je kontinentalna Evropa soočala skozi celotno 20. stoletje, posledice več desetletij dolgega pranja možganov pa bodo v celoti odpravljene šele skozi nekaj prihodnjih rodov, je bila ravno takšna "netelesna usmrtitev"; državljana, ki ga je sistem razglasil za družbeno škodljivega, sovražnika ljudstva ali celo tujega agenta, so elegantno odstranili iz javnega življenja, skupnosti, mu vzeli možnost javnega delovanja in ga prisilili, da se je "prostovoljno" umaknil v nekakšen notranji eksil, kjer pa sta ga čakala zgolj resignacija in obup. Ta neslavni, po mojem prepričanju izjemno sramotni del naše polpretekle zgodovine - kajti tudi Slovenija je bila v letih 1945 - 1990 vsaj deloma na mračni strani t.i. železne zavese - sem izpostavil zato, ker je več kot očitno, da so se vzorci in obnašanje iz tistega obdobja prenesli tudi v sedanjost. Na ta fenomen, ki mu v Srednji Evropi ni para, ne opozarjajo le neodvisni tuji opazovalci, redki domači intelektualci in literati, pač pa ga na svoji koži doživljajo tudi vsi tisti pripadniki mlajše generacije, ki jih sistem nikakor noče spustiti blizu.

 

Sistem namreč temelji na negativni selekciji. Ko se je partija borila za oblast, je bila negativna selekcija njen obrambni mehanizem. Ko je prišla na oblast, je negativna selekcija postala sistemska, tj. metodologija vladanja. Z nekaj izjemami so bili vsi vidnejši politiki do osamosvojitve rezultat negativne selekcije. Če ne bi bilo izjem, bi sistem propadel že leta 1970. Toda motili so se tisti, ki so naivno verjeli, da se bo negativna selekcija končala leta 1990, vsekakor pa z osamosvojitvijo. Prav v ničemer se ni končala, anomalije so se na določenih področjih zaradi odsotnosti represivnega aparata kvečjemu povečale. Tudi klientelizem in korupcija sta se tako razširila zaradi negativne selekcije. Najbolj očitna pa je negativna selekcija pri kadrovski politiki. V vsaki vladi najdemo množico eksemplaričnih primerov. Negativna selekcija se dogaja tudi v kandidaturah za najbolj privlačna mesta doma in v tujini. Ko so pred enim letom izbirali slovenskega kandidata za novega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, je malo manjkalo, pa bi ponovno slavila negativna selekcija. Vseeno pa je bil njena žrtev Klemen Jaklič.

 

 

Klemen Jaklič je zdaj kandidat za ustavnega sodnika, njegove reference so po enem letu kvečjemu še boljše, priporočilo so mu napisali Laurence Tribe, Paul Craig, Frank Michelman in podobni, o katerih vam bo Google povedal vse. Štirje eminentni liki so predsedniku Borutu Pahorju poslali celo priporočilno pismo, v katerem so podprli kandidaturo Jakliča za ustavnega sodnika in hvalili njegovo znanstveno in pedagoško delo. Za sistem pozitivne selekcije, znotraj katerega je Klemen postal dvojni doktor znanosti (Harvard, Oxford) je takšna profesorska gesta nekaj, kar vzbuja odobravanje, ponos, če hočete. Kajti kaj je lepšega, če profesor svojega študenta in kasnejšega kolega s ponosom pohvali pred pomembno institucijo ali avtoriteto; takšno dejanje kaže predvsem na zavedanje, da je prenašanje znanja vsaj tako pomembno kot je njegovo pridobivanje.

 

V sistemu negativne selekcije pa ni tako. Profesorji se oklepajo svojih položajev in odrivajo mlajše konkurente, pred katerimi se čutijo ogrožene. Vztrajajo na svojih delovnih mestih do konca in jih niti malo ne moti, da zaradi njih mladi kolegi odhajajo v tujino, ker imajo dovolj negativne selekcije, klientelizma, ohranjanja privilegijev in zanemarjanja znanstveno-raziskovalnega dela. Da se to pri nas v zadnjih letih masovno dogaja, ni treba posebej izpostavljati. Država je ujeta v zaciklani krog negativne selekcije, katere idealni kandidati so ljudje z najvišjo stopnjo lojalnosti, medtem ko sposobnost, moralna pokončnost in znanje niso na prvem mestu.

 

Zaradi vsega tega me potihem skrbi, da Klemnu Jakliču tudi tokrat ne bo uspelo. Ko je kandidiral za sodnika ESČP v Strasbourgu, sem mu ob neki priliki rekel, naj ne bo naiven in pričakuje ugodnega razpleta, saj ima opraviti s sistemsko anomalijo, ki je vgrajena v same temelje te države. Nobenega razloga ni, da bi tokrat nenadoma prevladali argumenti nad političnim mešetarjenjem, ki upravlja z glasovalnimi gumbi v državnem zboru - torej instituciji, ki je lani Jakliča zaradi vladajoče SMC (zaradi tega podlega dejanja je od takrat naprej vodja njihove poslanske skupine Simona Kustec Lipicer v mojih očeh samo še navadna operaterka, zadolžena za glasovalno proceduro). Zakaj bi vladajoča oligarhija, torej SMC, upokojenska stranka in socialni demokrati (ki so dobili priporočilo nekdanjega predsednika Kučana, naj podprejo Nino Betetto, ker da je "naša") spremenili mnenje in podprli Jakliča, ki so ga pred enim letom zavrnili?

 

Lahko se delamo fine, lahko se izogibamo imenom in še naprej bežimo pred simptomi, ampak enkrat bo pač treba povedati ljudem resnico: v tej državi imajo še vedno na mnogih področjih zadnjo besedo "zdrave sile". Kaj se dogaja v glavah nekaterih poslancev, da slepo sledijo "priporočilom" že dolgo upokojenih funkcionarjev, lahko samo ugibamo. Očitno je problem s svobodno voljo. Toda zaradi te mentalne invalidnosti, ki še krepi negativno selekcijo, je ogrožena tudi kakšna druga svoboda. Če bo pri Klemnu Jakliču ponovno prevladal preživetveni instinkt stare garde, ki uničuje državo in mlajše generacije, potem bodo na ustavno sodišče prihajale - naj mi dragi profesor BMZ ne zameri, da mu kradem avtorske pravice - pravne sestre in bratje, morda še kak politično profiliran kader, medtem ko bodo vrata zapahnjena za posameznike, ki so po vseh merilih res dobri strokovnjaki.

 

Klemen Jaklič je izvrsten pravni strokovnjak, ustavno pravo pa je sploh ena njegovih "specialitet". Tega ne poudarjam zato, ker sva prijatelja, ampak zato, ker je res. Predsednik republike, premier Miro Cerar in njegova vladna parlamentarna večina v Državnem zboru - in tu bom prst ponovno usmeril v Simono Kustec Lipicer - naj se zavedajo, da smo jih tja izvolili volivci. Kajti tudi medije ustvarjamo volivci. Nismo takšni osli, da bi šli dvakrat na led.

 

We are watching you, Mr. President.*

 

 

* Opazujemo vas, gospod predsednik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728