To je zgodba o Marijanu Markulu, ki se je rodil v Livnu v Bosni. Preselil se je v ZDA, postal ameriški državljan in služil vojsko v II. svetovni vojni. Torej, Markul je trdil, da je njegov oče Ivan povedal, da je spoznal Tita, ko sta delala v istem mestu, in soglašal, da je bil povojni Tito drugačen od tistega, ki ga je poznal pred vojno. Njegova sestra je v Tita prvič podvomila leta 1937, ko ga je na radiu slišala govoriti z drugačnim naglasom. Marijan Makul je leta 1953 v Zagrebu srečal Tita in tudi Rankovića, kateremu je zaupal svoje dvome o Titu. Ranković ni odpravil njegovih dvomov.

Potem je tu še zgodba o nekem Živku Topaloviću, ki je verjel, da je bil Tito v resnici ruski general Lebedev, in tu so tudi govorice, da je bil manjši od pravega Tita. Imel je vse prste, pravi Tito pa ne. Dejanski ruski naglas, ki ga je slišalo mnogo ljudi, je Tito pojasnil kot posledico let, ki jih je preživel v Rusiji po oktobrski revoluciji. 

Slišal sem tudi domnevo, da je pravi Tito umrl v ruskem ujetniškem taborišču v I. svetovni vojni, njegove dokumente pa so uporabili, da so vrinili vohuna v vodstvo Jugoslovanske komunistične partije. Čeprav gre po mojem za čisto hipotezo, je bila to metoda, ki so jo v Rusiji uporabljali tajna policija, Čeka, NKVD in KGB za prikrivanje vohunov, ki so jih poslali v tujino. Skrivnostnost obdaja tudi Titovo znanje mečevanja in igranja na klavir. Čeprav se je morda deček iz majhne revne vasi lahko naučil teh spretnosti, je to vendarle presenetljivo. 

Vemo, da je molčal o mnogih stvareh, na primer o svojem načrtu, da bi se povezal z Nemci in ustavil zavezniško invazijo (izkrcanje) na jadranski obali, kar je sprva zanikal, vendar nato priznal čez nekaj let. Vemo tudi, da je takoj, ko je bilo mogoče, z Visa odhitel k Stalinu in se vrnil v uniformi ruskega oficirja. Enako so bili oblečeni tudi njegovi vodilni oficirji. 

Potem je tu še nedavno arhivsko gradivo, ki ga je zgodovinar Silvan Eiletz našel v Moskvi, in ki prepričljivo kaže, da je bil Broz v poznih tridesetih letih operativec NKVD, in je, po njegovih tajnih poročilih sodeč, odstranil vodstvo Jugoslovanske komunistične partije in sam postal njen voditelj. Tudi zgodba, da je poveljeval enotam NKVD v španski državljanski vojni, ni docela preverjena. Najmočnejša ovržba vseh govoric in domnev naj bi bila, da se je Tito sprl s Stalinom. Toda Stalin se je sprl z mnogimi tesnimi prijatelji in Tito mu je bil leta 1946 dovolj blizu, da je bil častni gost na pogrebu predsednika Sovjetske zveze Kalinina. In kaj je z domnevno Titovo izjavo, da bi Jugoslavija lahko postala republika Sovjetske zveze?

Razumem tudi, da na Titovem pogrebu v Beogradu v krsti ni bilo trupla zaradi "slabega stanja" po dolgi hospitalizaciji v Ljubljani. Sprašujem pa se, če je v njegovem grobu. Ni neznano, da so včasih trupla skrili. Če je v grobu, mar ni čas za analizo DNK in ugotovitev, ali so te zgodbe resnične ali lažne?