Komentar

Predvolilna tekma: Takle 'mamo

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

26.06.2014 23:48
Piše: Goran Novković

Pozabili so na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Vir: www.mediaspeed.net

Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij?

 

Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo?

 

Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

"Boli me srce, ker sem na tv videl same lepe besede." To je včeraj, ob soočenjih na POP TV, čivknil eden od gledalcev. Ta čivk nazorno ponazarja, kako zelo si aktivni del volilnega telesa želi predvolilne bitke, ki bo vsebinsko močna. A je žal še ni dočakalo. In zato mnogi s strahom gledamo v prihodnost.

 

Največja težava je prav v obljubah, ki ne držijo vode. In v besedah, ki kažejo, da politiki še vedno mislijo, da lahko odločajo o zadevah, o katerih nimajo osnovnega strokovnega vedenja in znanja. Ne le, ko gre za Mercator. Ta slovenski fenomen je veliko širši. Zato je tudi Mercatoriada za Slovenijo bistveno bolj usodna.

 

Začnimo pa le pri najodmevnejši temi teh dni - pri Mercatorju. Vsi se najbrž strinjamo, da je podjetje izjemnega pomena za Slovenijo. Strinjamo se tudi, da je hrvaški Agrokor neposrečen kupec, predvsem glede na slovensko tajkunsko novodobno zgodovino. Strah zaradi izgube delovnih mest je tudi zelo na mestu … Toda, kdo v tem hipu ponuja v Sloveniji alternativo, ki bi bila realna in bi držala vodo'?

 

Včeraj smo slišali kopico političnih modrovanj. Denimo, da je bil Mercator pod mizo prodan že leta 2005. Da je prodaja škodljiva, kupec pa problematičen. Kar oboje ni nič novega. Ampak slišali smo tudi, da je Mercator dokaz, kako slabo smo upravljali državno premoženje, in to s strani osebe, ki zagovarja državno premoženje in izrazito nasprotuje privatizaciji. Kar se najbrž že Aristotelu ne bi zdelo prav logično. 

 

Slišali smo tudi, da obstaja nevarnost, da bi ob kolapsu Agrokorja tudi Mercator bil prodan tretji, neznani osebi. Pri čemer se sprašujem, zakaj bi bila ta nevarnost hujša, kot če bi nad Mercatorjem spet imeli roko slovenski politiki? 

 

Med drugim je bilo navedeno, da je bila izvirna napaka storjena že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je pod Mercatorjevo kapo združevalo lokalne trgovce. Prav zanima me, kako bi se tako razdrobljeni, izrazito šibki domači lokalni trgovci danes spopadali s Sparom, Hoferjem, Lidlom … 

 

Jasno je bilo rečeno, da bi Vlada RS morala odločiti, ali bomo prodali Mercator takšnemu kupcu. Hm, če so slovenski politiki takšni supermani, potem res ne potrebujemo več nobene uprave v gospodarskih družbah, ki so pod njenim prevladujočim lastniškim vplivom. O vsem lahko odločijo na Gregorčičevi ali na Šubičevi.

 

No, res je, da je eden od nastopajočih dejal, da bi pregledal pogodbo o prodaji Mercatorja. A pozor: še pred tem je jasno povedal, da bi morali revidirati pogodbo o prodaji Mercatorja. Človek še niti ne pozna vseh podrobnosti pogodbe, pa bi jo že revidiral. 

 

Njegov sogovornik pa je omenil, da imajo državne banke po davkoplačevalski dokapitalizaciji zdaj dovolj davkoplačevalskega denarja, pardon, preveč ga imajo in da ga ponujajo. Tega bi lahko uporabili očitno tudi za to, da bi reševali po političnem diktatu slovensko lastništvo Mercatorja. 

 

Seveda je avtor zadnje izjave pozabil povedati, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne luknje iz preteklosti. Nihče od nastopajočih ni povedal, kakšna bi bila cena takšnega "reševanja trgovca Mercatorja", ker je seveda nimajo. Kdo bi jo plačal: davkoplačevalci, potrošniki, morda kdo tretji? 

 

Predvsem pa so pozabili na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Pozabili so tudi na vprašanje, koliko delovnih mest bomo izgubili v podjetjih, ki so na kolenih, potrebujejo svež kapital, ki ga država nima, mi pa bi z revizijo na pamet, ali pa s političnim diktatom v primeru Mercatorja, vnovič odgnali možne tuje investitorje, ki bi mnoga od teh delovnih mest obdržali? Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Primer Mercator je bistveno bolj zapleten, kot kaže na prvi pogled. In lepo ponazarja klavrn začaran krog trenutne slovenske klime:

 

     1. Ljudje so upravičeno ogorčeni nad tem, koliko denarja so morali dati za dokapitalizacijo bank.

 

     2. Dokapitalizacija bank je bila posledica več dejavnikov:

- slabega upravljanja gospodarskih družb v državi z izjemno velikim lastniškim vplivom politike nad gospodarstvom, 

- tajkunskih zgodb, ki so se vlekle od delniških parkirišč že v 90. letih prejšnjega stoletja do ekonomsko neupravičenih tajkunskih posojil v sredini prejšnjega desetletja, za kar so odgovorni deli političnih in ekonomskih delitev, 

- skoraj popolne odsotnosti razsodnega ukrepanja na svetovno gospodarsko krizo, zaradi česar še danes trošimo bistveno več kot ustvarimo, kar so zakuhali vladajoči politiki in deloma tudi sindikati in

- tudi neugodnih posledic svetovne gospodarske krize, ki bi jih občutili, četudi ne bi imeli lokalne slovenske folkore iz zgornjih treh alinej.

     

    3. Čeprav je razsodnemu poznavalcu jasno, da je ključnega pomena umik takšne politike iz lastništva podjetij, so tudi ljudje po anketah v večini proti prodaji državnih podjetij, kar bi na prvi pogled pomenilo, da zaupajo politiki, ki nas je pripeljala k temu, da vsi plačujemo za dokapitalizacijo bank.

 

     4. A k temu največ pripomore precej politikov, ki dodatno podžiga to klimo s tezami o "razprodaji državne srebrnine" in z idejami, kako bomo ohranili skorajda povsod državno, to je politično lastnino, čeprav je jasno:

- da denarja za kaj takšnega nimamo več,

- da so se ideje o raznih zadrugah ipd. že v drugih primerih izkazale za nerealne in ekonomsko vprašljive,

- da bomo ob takšnem početju izgubili še več delovnih mest, kot bi jih sicer.

 

Skratka: sejejo strah med ljudmi. 

 

A ne pozabimo: v gospodarstvu je od leta 2008 službe izgubilo 100.000 zaposlenih. Pa se lastniki, tudi daleč največja in najpomembnejša med njimi, država, niso bistveno spremenili. Ker se očitno niso spremenili tisti, ki jih volimo. Sindroma Mercatoriade nameč ne srečamo le pri primeru Mercator.

 

Včeraj smo slišali še nekaj zanimivih idej in pogledov. Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ker bi šli potem dobički zasebnih zavarovalnic v skupno javno blagajno. 

 

Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij? V zadnjih letih smo njenega direktorja pogosto slišali kričati, da spet ni dovolj denarja za zdravstvo, le malokrat pa se je ta javna blagajna tako kričeče zavzela za to, da bi zavarovanci v zdravstvu res dobili to, za kar plačamo. 

 

Spomnimo se: pregrešno drage in slabo izpeljane investicije v zdravstvu, odlivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebni sektor, sramotni kaos pri čakalnih vrstah, neurejena javna naročila … Vse to očitno spet ni prednostno. Prednostno je očitno to, da bo več denarja dobila javna zdravstvena blagajna. Kdo še verjame, da so javni nadzorniki dobri nadzorniki?

 

Slišati je bilo tudi, da bomo nova delovna mesta ustvarjali z investicijami in povečano domačo potrošnjo, ki jo bodo generirali nižji davki. 

 

Kaj pa druga plat kolajne? Kje bomo dobili denar, da bodo davki lahko nižji? Predvsem pa: kje je podpora izvozu, ki je najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva? Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo? Samo to zagotavlja nova delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za izhod iz krize. In ker ni denarja, bomo morali nekaj sistemov temeljito reformirati. Javni sektor, zdravstvo, javna naročila, trg dela … To bo bolelo. Če tega ne bomo storili, bo bolelo še bolj.

 

Pa ni recept za zgodbo o uspehu le v reformah. Marsikaj bi lahko postorili že, če bi za novega predsednika vlade dobili človeka, ki bi v glavi, poleg jasne strategije, imel tudi močne centre za osnovno logiko dobre gospodinje ali dobrega gospodarja. 

 

Da, tudi to manjka, se je videlo v razpravi o odpravi birokratskih ovir. Te bo očitno težko rešiti, ker je treba spremeniti veliko zakonov, ker se vlade menjajo vsako leto in projektov za, denimo, hitrejše umeščanje objektov v prostor ni mogoče do konca pripraviti itn. 

 

Dragi politiki, zakaj pa potem sploh imamo strokovnjake v Vladi RS? Oziroma, se vam ne zdi, da ste soodgovorni, ker ste v zadnjih letih podpirali uravnilovko v javni upravi ali pa zaposlovali politične kadre? Zakaj takšni strokovni projekti ne morejo potekati nemoteno, če je v javnem sektorju vse v redu?

 

Še vedno upam, da bom 13. julija šel na volitve. Toda marsikateri politik me bo moral prepričati, da bo res podprl ustvarjanje novih delovnih mest z jasnimi prioritetami. Z vsem spoštovanjem in osebno podporo temu, da se povsod iščejo zdrava delovna mesta: oživitev Mure je dobrodošla, toda ne more biti prioriteta na enem od prvih mest dobrega gospodarskega programa, ki bi potegnil Slovenijo iz krize. Prav tako med vsemi infrastrukturnimi projekti to ne more biti Južni tok, ker je v tem hipu še preveč negotov. Predvsem pa ni odvisen le od nas. Morda bo šel severno od nas, morda pa ga sploh ne bo. 

 

Včeraj so kandidati in politiki znova igrali na čustva, tudi obubožanih ljudi, in kot meč vihteli svoj ego, niso pa ponudili pravih receptov. Težko bi jim zaupal že samcat evro. V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopusta, s plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418