Komentar

Predvolilna tekma: Takle 'mamo

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

26.06.2014 23:48
Piše: Goran Novković

Pozabili so na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Vir: www.mediaspeed.net

Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij?

 

Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo?

 

Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

"Boli me srce, ker sem na tv videl same lepe besede." To je včeraj, ob soočenjih na POP TV, čivknil eden od gledalcev. Ta čivk nazorno ponazarja, kako zelo si aktivni del volilnega telesa želi predvolilne bitke, ki bo vsebinsko močna. A je žal še ni dočakalo. In zato mnogi s strahom gledamo v prihodnost.

 

Največja težava je prav v obljubah, ki ne držijo vode. In v besedah, ki kažejo, da politiki še vedno mislijo, da lahko odločajo o zadevah, o katerih nimajo osnovnega strokovnega vedenja in znanja. Ne le, ko gre za Mercator. Ta slovenski fenomen je veliko širši. Zato je tudi Mercatoriada za Slovenijo bistveno bolj usodna.

 

Začnimo pa le pri najodmevnejši temi teh dni - pri Mercatorju. Vsi se najbrž strinjamo, da je podjetje izjemnega pomena za Slovenijo. Strinjamo se tudi, da je hrvaški Agrokor neposrečen kupec, predvsem glede na slovensko tajkunsko novodobno zgodovino. Strah zaradi izgube delovnih mest je tudi zelo na mestu … Toda, kdo v tem hipu ponuja v Sloveniji alternativo, ki bi bila realna in bi držala vodo'?

 

Včeraj smo slišali kopico političnih modrovanj. Denimo, da je bil Mercator pod mizo prodan že leta 2005. Da je prodaja škodljiva, kupec pa problematičen. Kar oboje ni nič novega. Ampak slišali smo tudi, da je Mercator dokaz, kako slabo smo upravljali državno premoženje, in to s strani osebe, ki zagovarja državno premoženje in izrazito nasprotuje privatizaciji. Kar se najbrž že Aristotelu ne bi zdelo prav logično. 

 

Slišali smo tudi, da obstaja nevarnost, da bi ob kolapsu Agrokorja tudi Mercator bil prodan tretji, neznani osebi. Pri čemer se sprašujem, zakaj bi bila ta nevarnost hujša, kot če bi nad Mercatorjem spet imeli roko slovenski politiki? 

 

Med drugim je bilo navedeno, da je bila izvirna napaka storjena že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je pod Mercatorjevo kapo združevalo lokalne trgovce. Prav zanima me, kako bi se tako razdrobljeni, izrazito šibki domači lokalni trgovci danes spopadali s Sparom, Hoferjem, Lidlom … 

 

Jasno je bilo rečeno, da bi Vlada RS morala odločiti, ali bomo prodali Mercator takšnemu kupcu. Hm, če so slovenski politiki takšni supermani, potem res ne potrebujemo več nobene uprave v gospodarskih družbah, ki so pod njenim prevladujočim lastniškim vplivom. O vsem lahko odločijo na Gregorčičevi ali na Šubičevi.

 

No, res je, da je eden od nastopajočih dejal, da bi pregledal pogodbo o prodaji Mercatorja. A pozor: še pred tem je jasno povedal, da bi morali revidirati pogodbo o prodaji Mercatorja. Človek še niti ne pozna vseh podrobnosti pogodbe, pa bi jo že revidiral. 

 

Njegov sogovornik pa je omenil, da imajo državne banke po davkoplačevalski dokapitalizaciji zdaj dovolj davkoplačevalskega denarja, pardon, preveč ga imajo in da ga ponujajo. Tega bi lahko uporabili očitno tudi za to, da bi reševali po političnem diktatu slovensko lastništvo Mercatorja. 

 

Seveda je avtor zadnje izjave pozabil povedati, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne luknje iz preteklosti. Nihče od nastopajočih ni povedal, kakšna bi bila cena takšnega "reševanja trgovca Mercatorja", ker je seveda nimajo. Kdo bi jo plačal: davkoplačevalci, potrošniki, morda kdo tretji? 

 

Predvsem pa so pozabili na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Pozabili so tudi na vprašanje, koliko delovnih mest bomo izgubili v podjetjih, ki so na kolenih, potrebujejo svež kapital, ki ga država nima, mi pa bi z revizijo na pamet, ali pa s političnim diktatom v primeru Mercatorja, vnovič odgnali možne tuje investitorje, ki bi mnoga od teh delovnih mest obdržali? Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Primer Mercator je bistveno bolj zapleten, kot kaže na prvi pogled. In lepo ponazarja klavrn začaran krog trenutne slovenske klime:

 

     1. Ljudje so upravičeno ogorčeni nad tem, koliko denarja so morali dati za dokapitalizacijo bank.

 

     2. Dokapitalizacija bank je bila posledica več dejavnikov:

- slabega upravljanja gospodarskih družb v državi z izjemno velikim lastniškim vplivom politike nad gospodarstvom, 

- tajkunskih zgodb, ki so se vlekle od delniških parkirišč že v 90. letih prejšnjega stoletja do ekonomsko neupravičenih tajkunskih posojil v sredini prejšnjega desetletja, za kar so odgovorni deli političnih in ekonomskih delitev, 

- skoraj popolne odsotnosti razsodnega ukrepanja na svetovno gospodarsko krizo, zaradi česar še danes trošimo bistveno več kot ustvarimo, kar so zakuhali vladajoči politiki in deloma tudi sindikati in

- tudi neugodnih posledic svetovne gospodarske krize, ki bi jih občutili, četudi ne bi imeli lokalne slovenske folkore iz zgornjih treh alinej.

     

    3. Čeprav je razsodnemu poznavalcu jasno, da je ključnega pomena umik takšne politike iz lastništva podjetij, so tudi ljudje po anketah v večini proti prodaji državnih podjetij, kar bi na prvi pogled pomenilo, da zaupajo politiki, ki nas je pripeljala k temu, da vsi plačujemo za dokapitalizacijo bank.

 

     4. A k temu največ pripomore precej politikov, ki dodatno podžiga to klimo s tezami o "razprodaji državne srebrnine" in z idejami, kako bomo ohranili skorajda povsod državno, to je politično lastnino, čeprav je jasno:

- da denarja za kaj takšnega nimamo več,

- da so se ideje o raznih zadrugah ipd. že v drugih primerih izkazale za nerealne in ekonomsko vprašljive,

- da bomo ob takšnem početju izgubili še več delovnih mest, kot bi jih sicer.

 

Skratka: sejejo strah med ljudmi. 

 

A ne pozabimo: v gospodarstvu je od leta 2008 službe izgubilo 100.000 zaposlenih. Pa se lastniki, tudi daleč največja in najpomembnejša med njimi, država, niso bistveno spremenili. Ker se očitno niso spremenili tisti, ki jih volimo. Sindroma Mercatoriade nameč ne srečamo le pri primeru Mercator.

 

Včeraj smo slišali še nekaj zanimivih idej in pogledov. Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ker bi šli potem dobički zasebnih zavarovalnic v skupno javno blagajno. 

 

Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij? V zadnjih letih smo njenega direktorja pogosto slišali kričati, da spet ni dovolj denarja za zdravstvo, le malokrat pa se je ta javna blagajna tako kričeče zavzela za to, da bi zavarovanci v zdravstvu res dobili to, za kar plačamo. 

 

Spomnimo se: pregrešno drage in slabo izpeljane investicije v zdravstvu, odlivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebni sektor, sramotni kaos pri čakalnih vrstah, neurejena javna naročila … Vse to očitno spet ni prednostno. Prednostno je očitno to, da bo več denarja dobila javna zdravstvena blagajna. Kdo še verjame, da so javni nadzorniki dobri nadzorniki?

 

Slišati je bilo tudi, da bomo nova delovna mesta ustvarjali z investicijami in povečano domačo potrošnjo, ki jo bodo generirali nižji davki. 

 

Kaj pa druga plat kolajne? Kje bomo dobili denar, da bodo davki lahko nižji? Predvsem pa: kje je podpora izvozu, ki je najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva? Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo? Samo to zagotavlja nova delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za izhod iz krize. In ker ni denarja, bomo morali nekaj sistemov temeljito reformirati. Javni sektor, zdravstvo, javna naročila, trg dela … To bo bolelo. Če tega ne bomo storili, bo bolelo še bolj.

 

Pa ni recept za zgodbo o uspehu le v reformah. Marsikaj bi lahko postorili že, če bi za novega predsednika vlade dobili človeka, ki bi v glavi, poleg jasne strategije, imel tudi močne centre za osnovno logiko dobre gospodinje ali dobrega gospodarja. 

 

Da, tudi to manjka, se je videlo v razpravi o odpravi birokratskih ovir. Te bo očitno težko rešiti, ker je treba spremeniti veliko zakonov, ker se vlade menjajo vsako leto in projektov za, denimo, hitrejše umeščanje objektov v prostor ni mogoče do konca pripraviti itn. 

 

Dragi politiki, zakaj pa potem sploh imamo strokovnjake v Vladi RS? Oziroma, se vam ne zdi, da ste soodgovorni, ker ste v zadnjih letih podpirali uravnilovko v javni upravi ali pa zaposlovali politične kadre? Zakaj takšni strokovni projekti ne morejo potekati nemoteno, če je v javnem sektorju vse v redu?

 

Še vedno upam, da bom 13. julija šel na volitve. Toda marsikateri politik me bo moral prepričati, da bo res podprl ustvarjanje novih delovnih mest z jasnimi prioritetami. Z vsem spoštovanjem in osebno podporo temu, da se povsod iščejo zdrava delovna mesta: oživitev Mure je dobrodošla, toda ne more biti prioriteta na enem od prvih mest dobrega gospodarskega programa, ki bi potegnil Slovenijo iz krize. Prav tako med vsemi infrastrukturnimi projekti to ne more biti Južni tok, ker je v tem hipu še preveč negotov. Predvsem pa ni odvisen le od nas. Morda bo šel severno od nas, morda pa ga sploh ne bo. 

 

Včeraj so kandidati in politiki znova igrali na čustva, tudi obubožanih ljudi, in kot meč vihteli svoj ego, niso pa ponudili pravih receptov. Težko bi jim zaupal že samcat evro. V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopusta, s plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990