Komentar

Predvolilna tekma: Takle 'mamo

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

26.06.2014 23:48
Piše: Goran Novković

Pozabili so na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Vir: www.mediaspeed.net

Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij?

 

Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo?

 

Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

"Boli me srce, ker sem na tv videl same lepe besede." To je včeraj, ob soočenjih na POP TV, čivknil eden od gledalcev. Ta čivk nazorno ponazarja, kako zelo si aktivni del volilnega telesa želi predvolilne bitke, ki bo vsebinsko močna. A je žal še ni dočakalo. In zato mnogi s strahom gledamo v prihodnost.

 

Največja težava je prav v obljubah, ki ne držijo vode. In v besedah, ki kažejo, da politiki še vedno mislijo, da lahko odločajo o zadevah, o katerih nimajo osnovnega strokovnega vedenja in znanja. Ne le, ko gre za Mercator. Ta slovenski fenomen je veliko širši. Zato je tudi Mercatoriada za Slovenijo bistveno bolj usodna.

 

Začnimo pa le pri najodmevnejši temi teh dni - pri Mercatorju. Vsi se najbrž strinjamo, da je podjetje izjemnega pomena za Slovenijo. Strinjamo se tudi, da je hrvaški Agrokor neposrečen kupec, predvsem glede na slovensko tajkunsko novodobno zgodovino. Strah zaradi izgube delovnih mest je tudi zelo na mestu … Toda, kdo v tem hipu ponuja v Sloveniji alternativo, ki bi bila realna in bi držala vodo'?

 

Včeraj smo slišali kopico političnih modrovanj. Denimo, da je bil Mercator pod mizo prodan že leta 2005. Da je prodaja škodljiva, kupec pa problematičen. Kar oboje ni nič novega. Ampak slišali smo tudi, da je Mercator dokaz, kako slabo smo upravljali državno premoženje, in to s strani osebe, ki zagovarja državno premoženje in izrazito nasprotuje privatizaciji. Kar se najbrž že Aristotelu ne bi zdelo prav logično. 

 

Slišali smo tudi, da obstaja nevarnost, da bi ob kolapsu Agrokorja tudi Mercator bil prodan tretji, neznani osebi. Pri čemer se sprašujem, zakaj bi bila ta nevarnost hujša, kot če bi nad Mercatorjem spet imeli roko slovenski politiki? 

 

Med drugim je bilo navedeno, da je bila izvirna napaka storjena že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je pod Mercatorjevo kapo združevalo lokalne trgovce. Prav zanima me, kako bi se tako razdrobljeni, izrazito šibki domači lokalni trgovci danes spopadali s Sparom, Hoferjem, Lidlom … 

 

Jasno je bilo rečeno, da bi Vlada RS morala odločiti, ali bomo prodali Mercator takšnemu kupcu. Hm, če so slovenski politiki takšni supermani, potem res ne potrebujemo več nobene uprave v gospodarskih družbah, ki so pod njenim prevladujočim lastniškim vplivom. O vsem lahko odločijo na Gregorčičevi ali na Šubičevi.

 

No, res je, da je eden od nastopajočih dejal, da bi pregledal pogodbo o prodaji Mercatorja. A pozor: še pred tem je jasno povedal, da bi morali revidirati pogodbo o prodaji Mercatorja. Človek še niti ne pozna vseh podrobnosti pogodbe, pa bi jo že revidiral. 

 

Njegov sogovornik pa je omenil, da imajo državne banke po davkoplačevalski dokapitalizaciji zdaj dovolj davkoplačevalskega denarja, pardon, preveč ga imajo in da ga ponujajo. Tega bi lahko uporabili očitno tudi za to, da bi reševali po političnem diktatu slovensko lastništvo Mercatorja. 

 

Seveda je avtor zadnje izjave pozabil povedati, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne luknje iz preteklosti. Nihče od nastopajočih ni povedal, kakšna bi bila cena takšnega "reševanja trgovca Mercatorja", ker je seveda nimajo. Kdo bi jo plačal: davkoplačevalci, potrošniki, morda kdo tretji? 

 

Predvsem pa so pozabili na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Pozabili so tudi na vprašanje, koliko delovnih mest bomo izgubili v podjetjih, ki so na kolenih, potrebujejo svež kapital, ki ga država nima, mi pa bi z revizijo na pamet, ali pa s političnim diktatom v primeru Mercatorja, vnovič odgnali možne tuje investitorje, ki bi mnoga od teh delovnih mest obdržali? Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Primer Mercator je bistveno bolj zapleten, kot kaže na prvi pogled. In lepo ponazarja klavrn začaran krog trenutne slovenske klime:

 

     1. Ljudje so upravičeno ogorčeni nad tem, koliko denarja so morali dati za dokapitalizacijo bank.

 

     2. Dokapitalizacija bank je bila posledica več dejavnikov:

- slabega upravljanja gospodarskih družb v državi z izjemno velikim lastniškim vplivom politike nad gospodarstvom, 

- tajkunskih zgodb, ki so se vlekle od delniških parkirišč že v 90. letih prejšnjega stoletja do ekonomsko neupravičenih tajkunskih posojil v sredini prejšnjega desetletja, za kar so odgovorni deli političnih in ekonomskih delitev, 

- skoraj popolne odsotnosti razsodnega ukrepanja na svetovno gospodarsko krizo, zaradi česar še danes trošimo bistveno več kot ustvarimo, kar so zakuhali vladajoči politiki in deloma tudi sindikati in

- tudi neugodnih posledic svetovne gospodarske krize, ki bi jih občutili, četudi ne bi imeli lokalne slovenske folkore iz zgornjih treh alinej.

     

    3. Čeprav je razsodnemu poznavalcu jasno, da je ključnega pomena umik takšne politike iz lastništva podjetij, so tudi ljudje po anketah v večini proti prodaji državnih podjetij, kar bi na prvi pogled pomenilo, da zaupajo politiki, ki nas je pripeljala k temu, da vsi plačujemo za dokapitalizacijo bank.

 

     4. A k temu največ pripomore precej politikov, ki dodatno podžiga to klimo s tezami o "razprodaji državne srebrnine" in z idejami, kako bomo ohranili skorajda povsod državno, to je politično lastnino, čeprav je jasno:

- da denarja za kaj takšnega nimamo več,

- da so se ideje o raznih zadrugah ipd. že v drugih primerih izkazale za nerealne in ekonomsko vprašljive,

- da bomo ob takšnem početju izgubili še več delovnih mest, kot bi jih sicer.

 

Skratka: sejejo strah med ljudmi. 

 

A ne pozabimo: v gospodarstvu je od leta 2008 službe izgubilo 100.000 zaposlenih. Pa se lastniki, tudi daleč največja in najpomembnejša med njimi, država, niso bistveno spremenili. Ker se očitno niso spremenili tisti, ki jih volimo. Sindroma Mercatoriade nameč ne srečamo le pri primeru Mercator.

 

Včeraj smo slišali še nekaj zanimivih idej in pogledov. Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ker bi šli potem dobički zasebnih zavarovalnic v skupno javno blagajno. 

 

Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij? V zadnjih letih smo njenega direktorja pogosto slišali kričati, da spet ni dovolj denarja za zdravstvo, le malokrat pa se je ta javna blagajna tako kričeče zavzela za to, da bi zavarovanci v zdravstvu res dobili to, za kar plačamo. 

 

Spomnimo se: pregrešno drage in slabo izpeljane investicije v zdravstvu, odlivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebni sektor, sramotni kaos pri čakalnih vrstah, neurejena javna naročila … Vse to očitno spet ni prednostno. Prednostno je očitno to, da bo več denarja dobila javna zdravstvena blagajna. Kdo še verjame, da so javni nadzorniki dobri nadzorniki?

 

Slišati je bilo tudi, da bomo nova delovna mesta ustvarjali z investicijami in povečano domačo potrošnjo, ki jo bodo generirali nižji davki. 

 

Kaj pa druga plat kolajne? Kje bomo dobili denar, da bodo davki lahko nižji? Predvsem pa: kje je podpora izvozu, ki je najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva? Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo? Samo to zagotavlja nova delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za izhod iz krize. In ker ni denarja, bomo morali nekaj sistemov temeljito reformirati. Javni sektor, zdravstvo, javna naročila, trg dela … To bo bolelo. Če tega ne bomo storili, bo bolelo še bolj.

 

Pa ni recept za zgodbo o uspehu le v reformah. Marsikaj bi lahko postorili že, če bi za novega predsednika vlade dobili človeka, ki bi v glavi, poleg jasne strategije, imel tudi močne centre za osnovno logiko dobre gospodinje ali dobrega gospodarja. 

 

Da, tudi to manjka, se je videlo v razpravi o odpravi birokratskih ovir. Te bo očitno težko rešiti, ker je treba spremeniti veliko zakonov, ker se vlade menjajo vsako leto in projektov za, denimo, hitrejše umeščanje objektov v prostor ni mogoče do konca pripraviti itn. 

 

Dragi politiki, zakaj pa potem sploh imamo strokovnjake v Vladi RS? Oziroma, se vam ne zdi, da ste soodgovorni, ker ste v zadnjih letih podpirali uravnilovko v javni upravi ali pa zaposlovali politične kadre? Zakaj takšni strokovni projekti ne morejo potekati nemoteno, če je v javnem sektorju vse v redu?

 

Še vedno upam, da bom 13. julija šel na volitve. Toda marsikateri politik me bo moral prepričati, da bo res podprl ustvarjanje novih delovnih mest z jasnimi prioritetami. Z vsem spoštovanjem in osebno podporo temu, da se povsod iščejo zdrava delovna mesta: oživitev Mure je dobrodošla, toda ne more biti prioriteta na enem od prvih mest dobrega gospodarskega programa, ki bi potegnil Slovenijo iz krize. Prav tako med vsemi infrastrukturnimi projekti to ne more biti Južni tok, ker je v tem hipu še preveč negotov. Predvsem pa ni odvisen le od nas. Morda bo šel severno od nas, morda pa ga sploh ne bo. 

 

Včeraj so kandidati in politiki znova igrali na čustva, tudi obubožanih ljudi, in kot meč vihteli svoj ego, niso pa ponudili pravih receptov. Težko bi jim zaupal že samcat evro. V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopusta, s plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.802
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.642
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.059
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.444
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.159
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.075
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.716
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.538
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.502
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.216