Komentar

Predvolilna tekma: Takle 'mamo

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

26.06.2014 23:48
Piše: Goran Novković

Pozabili so na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Vir: www.mediaspeed.net

Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij?

 

Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo?

 

Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

"Boli me srce, ker sem na tv videl same lepe besede." To je včeraj, ob soočenjih na POP TV, čivknil eden od gledalcev. Ta čivk nazorno ponazarja, kako zelo si aktivni del volilnega telesa želi predvolilne bitke, ki bo vsebinsko močna. A je žal še ni dočakalo. In zato mnogi s strahom gledamo v prihodnost.

 

Največja težava je prav v obljubah, ki ne držijo vode. In v besedah, ki kažejo, da politiki še vedno mislijo, da lahko odločajo o zadevah, o katerih nimajo osnovnega strokovnega vedenja in znanja. Ne le, ko gre za Mercator. Ta slovenski fenomen je veliko širši. Zato je tudi Mercatoriada za Slovenijo bistveno bolj usodna.

 

Začnimo pa le pri najodmevnejši temi teh dni - pri Mercatorju. Vsi se najbrž strinjamo, da je podjetje izjemnega pomena za Slovenijo. Strinjamo se tudi, da je hrvaški Agrokor neposrečen kupec, predvsem glede na slovensko tajkunsko novodobno zgodovino. Strah zaradi izgube delovnih mest je tudi zelo na mestu … Toda, kdo v tem hipu ponuja v Sloveniji alternativo, ki bi bila realna in bi držala vodo'?

 

Včeraj smo slišali kopico političnih modrovanj. Denimo, da je bil Mercator pod mizo prodan že leta 2005. Da je prodaja škodljiva, kupec pa problematičen. Kar oboje ni nič novega. Ampak slišali smo tudi, da je Mercator dokaz, kako slabo smo upravljali državno premoženje, in to s strani osebe, ki zagovarja državno premoženje in izrazito nasprotuje privatizaciji. Kar se najbrž že Aristotelu ne bi zdelo prav logično. 

 

Slišali smo tudi, da obstaja nevarnost, da bi ob kolapsu Agrokorja tudi Mercator bil prodan tretji, neznani osebi. Pri čemer se sprašujem, zakaj bi bila ta nevarnost hujša, kot če bi nad Mercatorjem spet imeli roko slovenski politiki? 

 

Med drugim je bilo navedeno, da je bila izvirna napaka storjena že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je pod Mercatorjevo kapo združevalo lokalne trgovce. Prav zanima me, kako bi se tako razdrobljeni, izrazito šibki domači lokalni trgovci danes spopadali s Sparom, Hoferjem, Lidlom … 

 

Jasno je bilo rečeno, da bi Vlada RS morala odločiti, ali bomo prodali Mercator takšnemu kupcu. Hm, če so slovenski politiki takšni supermani, potem res ne potrebujemo več nobene uprave v gospodarskih družbah, ki so pod njenim prevladujočim lastniškim vplivom. O vsem lahko odločijo na Gregorčičevi ali na Šubičevi.

 

No, res je, da je eden od nastopajočih dejal, da bi pregledal pogodbo o prodaji Mercatorja. A pozor: še pred tem je jasno povedal, da bi morali revidirati pogodbo o prodaji Mercatorja. Človek še niti ne pozna vseh podrobnosti pogodbe, pa bi jo že revidiral. 

 

Njegov sogovornik pa je omenil, da imajo državne banke po davkoplačevalski dokapitalizaciji zdaj dovolj davkoplačevalskega denarja, pardon, preveč ga imajo in da ga ponujajo. Tega bi lahko uporabili očitno tudi za to, da bi reševali po političnem diktatu slovensko lastništvo Mercatorja. 

 

Seveda je avtor zadnje izjave pozabil povedati, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne luknje iz preteklosti. Nihče od nastopajočih ni povedal, kakšna bi bila cena takšnega "reševanja trgovca Mercatorja", ker je seveda nimajo. Kdo bi jo plačal: davkoplačevalci, potrošniki, morda kdo tretji? 

 

Predvsem pa so pozabili na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Pozabili so tudi na vprašanje, koliko delovnih mest bomo izgubili v podjetjih, ki so na kolenih, potrebujejo svež kapital, ki ga država nima, mi pa bi z revizijo na pamet, ali pa s političnim diktatom v primeru Mercatorja, vnovič odgnali možne tuje investitorje, ki bi mnoga od teh delovnih mest obdržali? Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Primer Mercator je bistveno bolj zapleten, kot kaže na prvi pogled. In lepo ponazarja klavrn začaran krog trenutne slovenske klime:

 

     1. Ljudje so upravičeno ogorčeni nad tem, koliko denarja so morali dati za dokapitalizacijo bank.

 

     2. Dokapitalizacija bank je bila posledica več dejavnikov:

- slabega upravljanja gospodarskih družb v državi z izjemno velikim lastniškim vplivom politike nad gospodarstvom, 

- tajkunskih zgodb, ki so se vlekle od delniških parkirišč že v 90. letih prejšnjega stoletja do ekonomsko neupravičenih tajkunskih posojil v sredini prejšnjega desetletja, za kar so odgovorni deli političnih in ekonomskih delitev, 

- skoraj popolne odsotnosti razsodnega ukrepanja na svetovno gospodarsko krizo, zaradi česar še danes trošimo bistveno več kot ustvarimo, kar so zakuhali vladajoči politiki in deloma tudi sindikati in

- tudi neugodnih posledic svetovne gospodarske krize, ki bi jih občutili, četudi ne bi imeli lokalne slovenske folkore iz zgornjih treh alinej.

     

    3. Čeprav je razsodnemu poznavalcu jasno, da je ključnega pomena umik takšne politike iz lastništva podjetij, so tudi ljudje po anketah v večini proti prodaji državnih podjetij, kar bi na prvi pogled pomenilo, da zaupajo politiki, ki nas je pripeljala k temu, da vsi plačujemo za dokapitalizacijo bank.

 

     4. A k temu največ pripomore precej politikov, ki dodatno podžiga to klimo s tezami o "razprodaji državne srebrnine" in z idejami, kako bomo ohranili skorajda povsod državno, to je politično lastnino, čeprav je jasno:

- da denarja za kaj takšnega nimamo več,

- da so se ideje o raznih zadrugah ipd. že v drugih primerih izkazale za nerealne in ekonomsko vprašljive,

- da bomo ob takšnem početju izgubili še več delovnih mest, kot bi jih sicer.

 

Skratka: sejejo strah med ljudmi. 

 

A ne pozabimo: v gospodarstvu je od leta 2008 službe izgubilo 100.000 zaposlenih. Pa se lastniki, tudi daleč največja in najpomembnejša med njimi, država, niso bistveno spremenili. Ker se očitno niso spremenili tisti, ki jih volimo. Sindroma Mercatoriade nameč ne srečamo le pri primeru Mercator.

 

Včeraj smo slišali še nekaj zanimivih idej in pogledov. Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ker bi šli potem dobički zasebnih zavarovalnic v skupno javno blagajno. 

 

Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij? V zadnjih letih smo njenega direktorja pogosto slišali kričati, da spet ni dovolj denarja za zdravstvo, le malokrat pa se je ta javna blagajna tako kričeče zavzela za to, da bi zavarovanci v zdravstvu res dobili to, za kar plačamo. 

 

Spomnimo se: pregrešno drage in slabo izpeljane investicije v zdravstvu, odlivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebni sektor, sramotni kaos pri čakalnih vrstah, neurejena javna naročila … Vse to očitno spet ni prednostno. Prednostno je očitno to, da bo več denarja dobila javna zdravstvena blagajna. Kdo še verjame, da so javni nadzorniki dobri nadzorniki?

 

Slišati je bilo tudi, da bomo nova delovna mesta ustvarjali z investicijami in povečano domačo potrošnjo, ki jo bodo generirali nižji davki. 

 

Kaj pa druga plat kolajne? Kje bomo dobili denar, da bodo davki lahko nižji? Predvsem pa: kje je podpora izvozu, ki je najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva? Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo? Samo to zagotavlja nova delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za izhod iz krize. In ker ni denarja, bomo morali nekaj sistemov temeljito reformirati. Javni sektor, zdravstvo, javna naročila, trg dela … To bo bolelo. Če tega ne bomo storili, bo bolelo še bolj.

 

Pa ni recept za zgodbo o uspehu le v reformah. Marsikaj bi lahko postorili že, če bi za novega predsednika vlade dobili človeka, ki bi v glavi, poleg jasne strategije, imel tudi močne centre za osnovno logiko dobre gospodinje ali dobrega gospodarja. 

 

Da, tudi to manjka, se je videlo v razpravi o odpravi birokratskih ovir. Te bo očitno težko rešiti, ker je treba spremeniti veliko zakonov, ker se vlade menjajo vsako leto in projektov za, denimo, hitrejše umeščanje objektov v prostor ni mogoče do konca pripraviti itn. 

 

Dragi politiki, zakaj pa potem sploh imamo strokovnjake v Vladi RS? Oziroma, se vam ne zdi, da ste soodgovorni, ker ste v zadnjih letih podpirali uravnilovko v javni upravi ali pa zaposlovali politične kadre? Zakaj takšni strokovni projekti ne morejo potekati nemoteno, če je v javnem sektorju vse v redu?

 

Še vedno upam, da bom 13. julija šel na volitve. Toda marsikateri politik me bo moral prepričati, da bo res podprl ustvarjanje novih delovnih mest z jasnimi prioritetami. Z vsem spoštovanjem in osebno podporo temu, da se povsod iščejo zdrava delovna mesta: oživitev Mure je dobrodošla, toda ne more biti prioriteta na enem od prvih mest dobrega gospodarskega programa, ki bi potegnil Slovenijo iz krize. Prav tako med vsemi infrastrukturnimi projekti to ne more biti Južni tok, ker je v tem hipu še preveč negotov. Predvsem pa ni odvisen le od nas. Morda bo šel severno od nas, morda pa ga sploh ne bo. 

 

Včeraj so kandidati in politiki znova igrali na čustva, tudi obubožanih ljudi, in kot meč vihteli svoj ego, niso pa ponudili pravih receptov. Težko bi jim zaupal že samcat evro. V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopusta, s plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963