Komentar

Predvolilna tekma: Takle 'mamo

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

26.06.2014 23:48
Piše: Goran Novković

Pozabili so na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Vir: www.mediaspeed.net

Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij?

 

Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo?

 

Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopustniške plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

"Boli me srce, ker sem na tv videl same lepe besede." To je včeraj, ob soočenjih na POP TV, čivknil eden od gledalcev. Ta čivk nazorno ponazarja, kako zelo si aktivni del volilnega telesa želi predvolilne bitke, ki bo vsebinsko močna. A je žal še ni dočakalo. In zato mnogi s strahom gledamo v prihodnost.

 

Največja težava je prav v obljubah, ki ne držijo vode. In v besedah, ki kažejo, da politiki še vedno mislijo, da lahko odločajo o zadevah, o katerih nimajo osnovnega strokovnega vedenja in znanja. Ne le, ko gre za Mercator. Ta slovenski fenomen je veliko širši. Zato je tudi Mercatoriada za Slovenijo bistveno bolj usodna.

 

Začnimo pa le pri najodmevnejši temi teh dni - pri Mercatorju. Vsi se najbrž strinjamo, da je podjetje izjemnega pomena za Slovenijo. Strinjamo se tudi, da je hrvaški Agrokor neposrečen kupec, predvsem glede na slovensko tajkunsko novodobno zgodovino. Strah zaradi izgube delovnih mest je tudi zelo na mestu … Toda, kdo v tem hipu ponuja v Sloveniji alternativo, ki bi bila realna in bi držala vodo'?

 

Včeraj smo slišali kopico političnih modrovanj. Denimo, da je bil Mercator pod mizo prodan že leta 2005. Da je prodaja škodljiva, kupec pa problematičen. Kar oboje ni nič novega. Ampak slišali smo tudi, da je Mercator dokaz, kako slabo smo upravljali državno premoženje, in to s strani osebe, ki zagovarja državno premoženje in izrazito nasprotuje privatizaciji. Kar se najbrž že Aristotelu ne bi zdelo prav logično. 

 

Slišali smo tudi, da obstaja nevarnost, da bi ob kolapsu Agrokorja tudi Mercator bil prodan tretji, neznani osebi. Pri čemer se sprašujem, zakaj bi bila ta nevarnost hujša, kot če bi nad Mercatorjem spet imeli roko slovenski politiki? 

 

Med drugim je bilo navedeno, da je bila izvirna napaka storjena že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je pod Mercatorjevo kapo združevalo lokalne trgovce. Prav zanima me, kako bi se tako razdrobljeni, izrazito šibki domači lokalni trgovci danes spopadali s Sparom, Hoferjem, Lidlom … 

 

Jasno je bilo rečeno, da bi Vlada RS morala odločiti, ali bomo prodali Mercator takšnemu kupcu. Hm, če so slovenski politiki takšni supermani, potem res ne potrebujemo več nobene uprave v gospodarskih družbah, ki so pod njenim prevladujočim lastniškim vplivom. O vsem lahko odločijo na Gregorčičevi ali na Šubičevi.

 

No, res je, da je eden od nastopajočih dejal, da bi pregledal pogodbo o prodaji Mercatorja. A pozor: še pred tem je jasno povedal, da bi morali revidirati pogodbo o prodaji Mercatorja. Človek še niti ne pozna vseh podrobnosti pogodbe, pa bi jo že revidiral. 

 

Njegov sogovornik pa je omenil, da imajo državne banke po davkoplačevalski dokapitalizaciji zdaj dovolj davkoplačevalskega denarja, pardon, preveč ga imajo in da ga ponujajo. Tega bi lahko uporabili očitno tudi za to, da bi reševali po političnem diktatu slovensko lastništvo Mercatorja. 

 

Seveda je avtor zadnje izjave pozabil povedati, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne luknje iz preteklosti. Nihče od nastopajočih ni povedal, kakšna bi bila cena takšnega "reševanja trgovca Mercatorja", ker je seveda nimajo. Kdo bi jo plačal: davkoplačevalci, potrošniki, morda kdo tretji? 

 

Predvsem pa so pozabili na ključno vprašanje: zakaj ni drugih resnih kupcev Mercatorja, ki bi zanj dali več? Pozabili so tudi na vprašanje, koliko delovnih mest bomo izgubili v podjetjih, ki so na kolenih, potrebujejo svež kapital, ki ga država nima, mi pa bi z revizijo na pamet, ali pa s političnim diktatom v primeru Mercatorja, vnovič odgnali možne tuje investitorje, ki bi mnoga od teh delovnih mest obdržali? Pozor: Slovenija je ta hip že itak sramotno nizko po privlačnosti za tuje neposredne naložbe in po njihovi zdajšnji vrednosti. Zaradi slovenskih notranjih, ne pa zunanjih razmer.

 

Primer Mercator je bistveno bolj zapleten, kot kaže na prvi pogled. In lepo ponazarja klavrn začaran krog trenutne slovenske klime:

 

     1. Ljudje so upravičeno ogorčeni nad tem, koliko denarja so morali dati za dokapitalizacijo bank.

 

     2. Dokapitalizacija bank je bila posledica več dejavnikov:

- slabega upravljanja gospodarskih družb v državi z izjemno velikim lastniškim vplivom politike nad gospodarstvom, 

- tajkunskih zgodb, ki so se vlekle od delniških parkirišč že v 90. letih prejšnjega stoletja do ekonomsko neupravičenih tajkunskih posojil v sredini prejšnjega desetletja, za kar so odgovorni deli političnih in ekonomskih delitev, 

- skoraj popolne odsotnosti razsodnega ukrepanja na svetovno gospodarsko krizo, zaradi česar še danes trošimo bistveno več kot ustvarimo, kar so zakuhali vladajoči politiki in deloma tudi sindikati in

- tudi neugodnih posledic svetovne gospodarske krize, ki bi jih občutili, četudi ne bi imeli lokalne slovenske folkore iz zgornjih treh alinej.

     

    3. Čeprav je razsodnemu poznavalcu jasno, da je ključnega pomena umik takšne politike iz lastništva podjetij, so tudi ljudje po anketah v večini proti prodaji državnih podjetij, kar bi na prvi pogled pomenilo, da zaupajo politiki, ki nas je pripeljala k temu, da vsi plačujemo za dokapitalizacijo bank.

 

     4. A k temu največ pripomore precej politikov, ki dodatno podžiga to klimo s tezami o "razprodaji državne srebrnine" in z idejami, kako bomo ohranili skorajda povsod državno, to je politično lastnino, čeprav je jasno:

- da denarja za kaj takšnega nimamo več,

- da so se ideje o raznih zadrugah ipd. že v drugih primerih izkazale za nerealne in ekonomsko vprašljive,

- da bomo ob takšnem početju izgubili še več delovnih mest, kot bi jih sicer.

 

Skratka: sejejo strah med ljudmi. 

 

A ne pozabimo: v gospodarstvu je od leta 2008 službe izgubilo 100.000 zaposlenih. Pa se lastniki, tudi daleč največja in najpomembnejša med njimi, država, niso bistveno spremenili. Ker se očitno niso spremenili tisti, ki jih volimo. Sindroma Mercatoriade nameč ne srečamo le pri primeru Mercator.

 

Včeraj smo slišali še nekaj zanimivih idej in pogledov. Tako bi nekateri recimo zdravstvo očitno prvenstveno reševali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njegovo združitvijo z javno blagajno. Ker bi šli potem dobički zasebnih zavarovalnic v skupno javno blagajno. 

 

Ampak … kdo nam zavarovancem jamči, da potem javna blagajna ne bo zaradi monopolnega položaja zaračunavala bistveno višjih premij? V zadnjih letih smo njenega direktorja pogosto slišali kričati, da spet ni dovolj denarja za zdravstvo, le malokrat pa se je ta javna blagajna tako kričeče zavzela za to, da bi zavarovanci v zdravstvu res dobili to, za kar plačamo. 

 

Spomnimo se: pregrešno drage in slabo izpeljane investicije v zdravstvu, odlivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebni sektor, sramotni kaos pri čakalnih vrstah, neurejena javna naročila … Vse to očitno spet ni prednostno. Prednostno je očitno to, da bo več denarja dobila javna zdravstvena blagajna. Kdo še verjame, da so javni nadzorniki dobri nadzorniki?

 

Slišati je bilo tudi, da bomo nova delovna mesta ustvarjali z investicijami in povečano domačo potrošnjo, ki jo bodo generirali nižji davki. 

 

Kaj pa druga plat kolajne? Kje bomo dobili denar, da bodo davki lahko nižji? Predvsem pa: kje je podpora izvozu, ki je najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva? Kje je vrnitev podpore podjetništvu in kako vrniti nazaj v državo podjetniške vrednote in podjetniško pobudo? Samo to zagotavlja nova delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za izhod iz krize. In ker ni denarja, bomo morali nekaj sistemov temeljito reformirati. Javni sektor, zdravstvo, javna naročila, trg dela … To bo bolelo. Če tega ne bomo storili, bo bolelo še bolj.

 

Pa ni recept za zgodbo o uspehu le v reformah. Marsikaj bi lahko postorili že, če bi za novega predsednika vlade dobili človeka, ki bi v glavi, poleg jasne strategije, imel tudi močne centre za osnovno logiko dobre gospodinje ali dobrega gospodarja. 

 

Da, tudi to manjka, se je videlo v razpravi o odpravi birokratskih ovir. Te bo očitno težko rešiti, ker je treba spremeniti veliko zakonov, ker se vlade menjajo vsako leto in projektov za, denimo, hitrejše umeščanje objektov v prostor ni mogoče do konca pripraviti itn. 

 

Dragi politiki, zakaj pa potem sploh imamo strokovnjake v Vladi RS? Oziroma, se vam ne zdi, da ste soodgovorni, ker ste v zadnjih letih podpirali uravnilovko v javni upravi ali pa zaposlovali politične kadre? Zakaj takšni strokovni projekti ne morejo potekati nemoteno, če je v javnem sektorju vse v redu?

 

Še vedno upam, da bom 13. julija šel na volitve. Toda marsikateri politik me bo moral prepričati, da bo res podprl ustvarjanje novih delovnih mest z jasnimi prioritetami. Z vsem spoštovanjem in osebno podporo temu, da se povsod iščejo zdrava delovna mesta: oživitev Mure je dobrodošla, toda ne more biti prioriteta na enem od prvih mest dobrega gospodarskega programa, ki bi potegnil Slovenijo iz krize. Prav tako med vsemi infrastrukturnimi projekti to ne more biti Južni tok, ker je v tem hipu še preveč negotov. Predvsem pa ni odvisen le od nas. Morda bo šel severno od nas, morda pa ga sploh ne bo. 

 

Včeraj so kandidati in politiki znova igrali na čustva, tudi obubožanih ljudi, in kot meč vihteli svoj ego, niso pa ponudili pravih receptov. Težko bi jim zaupal že samcat evro. V prejšnji kolumni sem zapisal, da bi šel tudi z dopusta, s plaže na volitve, če bi me kdo prepričal s svojim programom. Dobra dva tedna pred volitvami dvomim, da bom sploh šel na volišče, pa četudi je le 150 metrov oddaljeno od mojega doma.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,885
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,364
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,225
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,936
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,855
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,137
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,068
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,320
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,205