Dolžnost kliče! Koalicija "kapitalocentrikov" se oblikuje z veliko hitrostjo. Stolpnice se združujejo, transoceanska os se že ostri! Prešla je iz prve ravni igre, iz strateškega preigravanja, na drugo vektorialno, bojno raven. Preskakujemo skozi čas, ki že dolgo ni linearen, s pomočjo časovnih zank. Iz leta 2036 se selimo v leto 1936, iz njega pa v leto 1933. Takoj zatem preskok in prelom v leto 1941. Vse je pripravljeno, igre se lahko začnejo! Lahko se začne neskončno digitalno bojevanje.

Današnji tekst je refleks na multimedijsko razstavo Gamerz v Aix en Provence in na arhivsko razstavo Pionirji računalniške umetnosti v Ljubljani. Reflektira tehnoumetnine, razstavljene na obeh razstavah: aktualne in historične tehnoumetnine, zgrajene iz digitalne lepote. Ta je že tako fascinantno zmogljiva, da ima človeštvo priložnost, da nam izračuna lepo neskončnost. Če je slučajno kdo med bralci razvijalec računalniških iger, naj ga opozorim, da termin "kapitalocentrizem" obravnavam v tekstu računalniško-oblikovno, ne kot geopolitičen pojem.

Svetovna vojna v mestu Alep, militantna volja in civilne volitve širijo laži na vse strani. Žaljivci žalijo žaljene. Takoj zatem začnejo žaljeni žaliti žaljivce in tako se vse kotali v slabo neskončnost. Vse je prešlo iz politično predvidljivega in dopustnega v nedopustno trgovanje s spolnimi boleznimi globalnih elit. Do tega je prišlo z ustrahovanjem ljudi z vsem, s čimer jih je mogoče ustrahovati. S črno kepo zla. S pretvarjanjem! Pretvarjanje je substanca zla! Z zlorabo informacij - in kar je najhuje, najogabnejše, najostudnejše, z zlorabo stilnih formacij.

Pionir računalniške umetnosti: Goran Devide.

Govno je zlato in zlato je govno. Totalitarizmi se vedno začnejo iz pozlatestilnega neokusa. Tako izginejo vse strokovne koordinate, ki branijo avtentične, času skladne stile. Državni plačanci lahko ubranijo na svojih komisijah tudi najgrozljivejšo grdoto. Plačanci predvsem branijo kapitalske naložbe. Samo poglejte si, kaj razstavljajo v preddverjih bank. Vse to je samo poskus zavarovanja kapitalskih investicij. Tako smo dobili hegemona - kapital, ki ima grozljiv okus. Kaj, naj trg določa umetniško vrednost? Ne, čas določa umetniško vrednost!

Naj odlajnam vsem odraslim znan tekst: kapitalizem temelji na rasti, vse je odvisno od načina pridobivanja dobička. Če je dobiček pridobljen z vojno ali brez nje, kriminalno ali legalno, vedno je razdeljen neenakomerno. Kapital goni njegova rast, njegova neizmernost, čezmernost, istočasno pa goni človeštvo mimo vseh etičnih koordinat. Nevzdržnost rasti lahko ukine le vojna! "Kapitalocentrizem" kreira vedno nove oblike neenakosti, predvsem pa ima oduren okus - "kapitalorealizem". Kapitala ni nikoli sram! Sram naj bo nas!

To je suicidalen proces, ki nas potiska v naročje grdega. To je čustveno, etično in stilno zavrženo dejanje. Goran Devide se je z levim tehno-optimizmom upiral totalitaristični učinkovitosti. Tudi s pomočjo rdečega črtnega wireframe. Vojne igre sprožijo strah, sprožijo prhutanje nelagodja v prsih, občutek, da je s svetom nekaj nerazložljivo narobe. Ogromno nas je, ki nas virus nemira goni tako, da s pospešenim ritmom padamo v turbulentno neobvladljivo hitrost. Čez ekran nas goni digitalni virus. Smo sredi ritmiziranega nasilja igre. V igri virusov je nameščen monumentalen vložek ritmizacije. Takšnega neposrednega nasilja še ni, nasilje je nameščeno v sami intonaciji igre, v pospeševanju njene hitrosti. Vojni kolorit v računalniški igri, ki ga najeda virus, je neposreden krik elektronskosti. Iz umetnine kriči neuravnovešenost sveta.

Umetniška inteligenca Srečka Kosovela: "Telefonske linije so prekinjene / še dobro, da imamo brezžične." (zapisano po spominu)

Umetniška inteligenca Regine de Miguel: To so vizualizacije hibridnih stereolitografov, izoblikovanih v oblike ledenih gora. Podatkovna baza za njihovo oblikovanje pa je pridobljena iz informacijske statistike različnih simptomov. Informacije so pridobljene iz podatkovne baze Eurostata (Europskega urada za statistiko), kot so podatkovna baza o samomorih, depresijah.

Na koncu koncev je vse vgrajeno v informacijo. Informacija je lahko tudi vezje kapitala, vgrajena v komunikacijske tehnologije, ali pa nasprotno, lahko je vezje etičnosti informacijskih umetnin. Umetniška inteligenca in njene prakse se ukvarjajo z metageografsko analizo in prikazovanjem večdimenzionalnih prostorov, vključno z vizualizacijo informacijske lepote. Povezujejo se s hrepenejem po lepem, podobno kot umetnost Regine de Miguel!

Ideološka hegemonija izkorišča hrepenenje, frustracije množic. Umetniška skupnost pa v mreži mest živi v prostorih empatije in mednarodne solidarnosti.

Nemogoč preskok: kdo tukaj ožema Turčijo? Si lahko predstavljate, kaj je hegemon včeraj ponoči počel v svojih zaporih turškim političnim zapornikom? Protetični ideološki nastavki so pogosto nameščeni na telesu hegemona, z njimi nasilno ureja svoj analogni svet. Umetnikov digitalni vmesnik pa je več kot razumljiva potreba. Umetnik se temu ne more na noben način izogniti, vmesnik je lahko tudi umetnina sama!

Ali je kdo od vas doživel občutek, ki vam je dopovedoval, da ste v napačnem telesu, v napačnem spolu? Za spremembo so potrebne obsežne operacije, da se izvijemo iz ideološkega primeža stvarnosti. Vedno obstaja upanje. Turški militanti v teh dneh preparirajo ujetnike v svojem rajskem vrtu religije in ideologije. Evnuhi jih opisujejo kot prehod od moškega do trenutka, ko postanejo ženska. "Kapitalocentriki" izrabljajo spol za slabe namene. Ženskam plačujejo nižje mezde. Spol največkrat jemljemo kot naravno dejstvo. Zato verjamemo, da ga ni mogoče spreminjati. Zato večina homoerotično uvene. Zato, ker nehote vztrajamo v spolu. Ždimo v spolnem nasilju.

Preverimo, kdo nam lahko kaj več pove o tem, kaj je v resnici spolni organ. Življenje ob koncu nacionalnih držav. Eksplozija digitalne umetnosti v sodobni skupnosti je tako vplivna, da predstavlja totalni premik od prevlade jezika k nadvladi vizualnega mišljenja. Medkulturna koalicija vrednot določa transnacionalno umetnost. Elektronska ekstaza se zavzema za "tehnološki etos", ki bi tvoril vseprisotno stičišče vseh umetniških zvrsti. S površino svojega telesa umetnik generira svoj umetniški jezik.

To je vse, kar lahko za zdaj rečem!

Na vseh straneh naših vsakdanjih svetov gledamo med drugim tudi umetnikovo prisotnost. Ne želimo si, da bi nas paralizirala zaradi svoje prevelike prenasičenosti. Želel bi odvezati bralca od prezasičenosti. Toda že v naslednjem trenutku bi prišlo do umetnikove izolacije od skupnosti. Tega pa si nihče v XXI. stoletju ne želi.

Univerzalni tehnološki mit je že med nami. Nanj smo se priključili z novimi senzoričnimi povezavami. Med nami implozijski mit. Implozija je "nasilen zlom votlega navznoter", podobno kot takrat, ko se zvezda sesede s svojo težo sama vase, ko nastane črna luknja.

I've seen things you people wouldn't believe.

Neplačan oglas: www.no-mans-sky.com

Oglas za nikogaršnje nebo!