V četrtek se je zgodila oddaja Tarča. Ne katerakoli. Zgodila se je na prvem programu Televizije Slovenija. Oddaja, kakršne oko plačevalca prisilnega RTV prispevka še ni videlo. Zato tudi toliko iskrenih in lucidnih komentarjev na njihovi spletni strani, med drugim tudi, da se po tej zgodovinski oddaji končno zavedajo, zakaj plačujejo prisilni RTV prispevek in se končno z njim strinjajo.
Na Portalu PLUS iskreno čestitamo vsem, ki so zaslužni za nastanek te oddaje. Naš medij je bil doslej poleg časnika Finance edini, ki je zadnji dve leti sistematično spremljal in razkrival organizirani kriminal v slovenskem javnem zdravstvu, rezultat tega pa so (bile) grožnje ter več kazenskih in odškodninskih tožb. Smo pa na drugi strani v dobrih odnosih s kriminalisti, saj imamo iste cilje: razkriti kriminalne združbe in njihove člane spraviti za zapahe. Prav zato nas še toliko bolj veseli, če pri svojem delu nismo (več) tako osamljeni. Četrtkova Tarča je bila namreč neizprosno natančna in podkrepljena z dokazi, pravi primer preiskovalnega novinarstva, ki ga v tej državi takorekoč ni več. Ne glede na to pa bomo na tem mestu oddajo secirali s kirurško natančnostjo in pokomentirali izjave. Že na začetku se je soavtorica oddaje in voditeljica Lidija Hren vprašala, ali bo po objavi številk in analiz končno kdo v tej državi odreagiral. Upamo, da bodo odreagirali predvsem ljudje, državljani in volivci ter zahtevali spremembe. Upamo, da je po tej Tarči ljudem končno jasno, kot smo že večkrat zapisali na Portalu PLUS, da je država, in z njo tudi javno zdravstvo, ugrabljena. Lahko iščemo izraze za ugrabitelje, ampak v vsakem primeru je ustrezen samostalnik kriminalci.

Soavtorica in voditeljica oddaje Tarča Lidija Hren.
Oddaja je potekala v več sklopih. Začela se je z žilnimi opornicami, t.i. stenti, o katerih so pred tremi leti začele pisati Finance, v lanskem letu pa smo na to temo objavili tudi več prispevkov na Portalu PLUS. Afera z žilnimi opornicami, v javnosti znana kot afera Darko Zorman, v kateri je UKC Ljubljana na letni ravni v žepe zdravniško-dobaviteljske združbe pospravil 2,5 milijona evrov, in sicer predvsem prek finančne črpalke zamejskih Slovencev iz podjetja Mark Medical d.o.o., hčerinske firme Mark Medical s.p.a. na italijanski strani, ki je nekoč, dokler stvari niso začele postajati prevroče, spadala pod okrilje konglomerata KB 1909, naslednika zloglasnega udbaškega črnega fonda v tujini po imenu Safti.
Mati vseh afer?
Afera Darko Zorman pa ima precej večje razsežnosti. Ko je po več člankih v časniku Finance leta 2013 in po borbi peščice posameznikov v UKC Ljubljana za znižanje norih, tri do štirikrat višjih cen žilnih opornic kot so takrat veljale na normalnem evropskem trgu, na javnem razpisu leta 2014 cene uspelo znižati pod zgodovinskih in rekordnih 300 evrov za posamezno, se je zgodil pomenljiv dogodek. Iz UKC Ljubljana sta se umaknila dva dobavitelja žilnih opornic, kar bo podrobneje razloženo v nadaljevanju članka. To sta bila Mark Medical d.o.o. z opornicami proizvajalca Abbot Vascular, ki je imelo pred letom 2013 v slovenskih bolnišnicah 70% tržni delež (!) in katerega predstavniki so pogosto obiskovali Darka Zormana, ki je takrat vodil ljubljanski kateterski laboratorij in je imel glavno besedo, kdo lahko kaj in kje prodaja. Drugo podjetje pa je bilo Animus d.o.o., ki je prodajalo žilne opornice iz titana. Zakaj sta se umaknila? Zato ker niso želeli znižati cen. Toda svoje oderuške posle sta nadaljevala v UKC Maribor in SB Celje, kjer cen žilnih opornic seveda niso znižali.
V oddaji so na začetku povedali, da so zlati standard na področju žilnih opornic t.i. žilne opornice DES druge generacije. Naj na kratko pojasnimo, kaj to pomeni, ker je pomembno za razumevanje nadaljevanja članka. Zgodovinsko gledano so bile prve žilne opornice t.i. BMS (bare-metal stent; torej kovinske žilne opornice brez zdravila). Ker so se po njihovi vstavitvi žile pogosto ponovno zožile, je šel razvoj naprej in razvili so žilne opornice DES prve generacije (drug-eluting stent; kovinska opornica, ki pa je prekrita z zdravilom). Zdravilo preprečuje, da bi se žila ponovno zožila. Razvoj je šel naprej in tako imamo danes žilne opornice DES druge generacije, ki so prevlečene s še boljšim zdravilom in je zato ponovnih zožitev žil še manj.
So pa tudi žilne opornice iz titana, ki niso prevlečene z zdravilom in so v bistvu slepa veja v razvoju žilnih opornic. Teh opornic v normalnih evropskih in ameriških bolnišnicah ne nabavljajo in ne uporabljajo. Na normalnem evropskem trgu stanejo manj kot 100 evrov z davkom vred. Več o njih pa v nadaljevanju članka.
Je za Štajerce res vse dobro?!
Če se vrnemo nazaj k oddaji. Na tej točki naj bo popolnoma jasno, zakaj je t.i. penetracija žilnih opornic DES 2. generacije v UKC Ljubljana skoraj 100%, kar po domače pomeni, da uporabljajo skoraj v vseh primerih t.i. zlati standard: ker so na javnem razpisu leta 2014, ko dobavitelj ni hotel znižati cene pod postavljeno zgornjo mejo, iz nadaljnje nabave izpadle slabše žilne opornice iz titana. Razlog je balkansko banalen. Ne zato, ker bi UKC Ljubljana sledil stroki, pač pa zaradi "poslovnih" razlogov. Pred tem so jih letno vgradili okrog 1000, kar predstavlja več kot 25% vseh vgrajenih. Vstavljal jih je predvsem dotični operater, ki je tudi sicer v slovenskem zdravstvu znan kot precej iznajdljiv (podkupljiv?) pospeševalec prodaje zdravil, izdelkov in tudi zdravstvenih storitev v privatnem sektorju, močno zlizan s farmacevtsko industrijo.
Tudi Animus d.o.o. oz. Vasc-med d.o.o. (obe podjetji sta v lasti dveh oseb, ki si poslovne informacije lahko izmenjata, kako bi rekli, kar v zakonski postelji...) je moral žrtvovati svojo lovko v UKC Ljubljana, da sta preživeli drugi dve v UKC Maribor in SB Celje, kjer te slabše opornice še danes prodajajo po vrtoglavih skoraj 1000 evrov, medtem, ko jih v drugih evropskih državah prodajajo po največ 100 evrov, torej za desetkrat manj, v resnici pa jih sploh ne uporabljajo.

Pomenljiv prikaz, kakšen je tržni delež opornic določene vrste žilnih opornic.
Žilne opornice iz titana se očitno tržijo le v banana republikah s kontrolirano pajdaško državno ekonomijo. Dokaz za to je tudi v drugem delu grafa, kjer lahko vidite, da je v UKC Maribor in SB Celje delež uporabe žilnih opornic zlatega standarda le 60 oz. 70 %. Ostalo gre na račun strokovno slabših in "poslovno" bolj učinkovitih opornic iz titana.
Ko so želeli bivšega direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca povprašati po tem svetovnem fenomenu, ni želel odgovarjati pred kamero. Zanimivo, kaj? Pa so povprašali navihanega bivšega predstojnika kardiološkega oddelka Vojka Kaniča, ki se zna javno pohvaliti, da je učenec gospoda Darka Zormana (in gotovo je ... v več pogledih), ki je suvereno odgovoril, da bi bila brez opornic iz titana ogrožena življenja bolnikov. Zanimivo. Ker v normalnem delu zahodnega sveta opornic iz titana ne uporabljajo, je očitno ogroženih na stotine milijonov življenj v Evropi, Ameriki, Kanadi, Avstraliji in še kje. Tudi v prestolnici Ljubljani. Lepo, da so vsaj strokovnjaki na Štajerskem poskrbeli, da niso ogrožena življenja prebivalcev Maribora, Celja in okolice. Zato je na mestu naš poziv potencialnim bolnikom iz štajerskega konca: ko vam bodo hoteli vstaviti stent iz titana, čeprav se sliši zelo imenitno, se temu uprite, ker je dokazano slabši in strokovno neupravičen. V svojem telesu boste imeli nekaj, kar se v normalnem svetu ne uporablja, bodo pa zato imeli nekateri na vaš račun več denarja v žepu...

Vojko Kanič javnost prepričuje, da so opornice iz titana dovolj dobre za Štajerce.
Kanič je še dodal, da imajo zagotovo svoje mesto na trgu. Kar je res, imajo svoje mesto na trgu, kakršno je slovensko javno zdravstvo, kjer "posli" potekajo po balkansko. Vsekakor pa nimajo svojega mesta v stroki in so za bolnike slabši. In to je srčika problema slovenske intervenčne kardiologije, ki je v večini primerov mešanica neznanja in korupcije. Ne verjamete?
Zaostalost kot kamuflaža za oderuške posle
Poglejte na tejle povezavi (vir), kjer je v svetovni zbirki vseh raziskovalnih člankov, ki jih objavljajo vse revije z znastvenim indeksom citiranja z vsega sveta: če vtipkate iskalne pogoje titan+stent, dobite le 15 zadetkov (!). Od tega gre večinoma za prikaze kliničnih primerov in le eno kolikor toliko resno študijo (!). Najdete jo pod točko 6. Pa še ta je ugotavljala le neinferiornost žilnih opornic iz titana v primerjavi z opornicami DES 2. generacije, ki so, kot smo že zapisali, zlati standard, kar po domače pomeni, da največ niso slabše od opornic DES 2. generacije.
In pazite, ta edina kolikor toliko resna študija, ki je primerjala žilne opornice iz titana, ni pokazala le tega - na kat so raziskovalci računali -, da so opornice iz titana neinferiorne (torej slabše), pač pa tudi to, da so žilne opornice DES 2. generacije superiorne (torej boljše.) Vse to si lahko preberete v izvlečku te študije na spodnji sliki. Tudi Vojka Kaniča vabimo, da si prebere izsledke te študije in neha zavajati Štajercev s pravljicami. Zakaj jih v UKC Maribor uporabljajo, ve gotovo on sam najbolje.

TiNO je žilna opornica iz titana, ZES je žilna opornica DES 2. generacije.
Da je sramota za mariborsko bolnišnico, ki se razglaša za univerzitetno, še večja, teh dejstev glede žilnih opornic očitno ne poznajo niti ostali intervenčni kardiologi, ki so se v bran teh žilnih opornic kar vsi po vrsti podpisali pod izjavo, da jih želijo imeti v svojem laboratoriju. Še več, da želijo točno te žilne opornice iz titana, so zapisali kar z imenom žilne opornice v pogoje javnega razpisa, kar je eklatanten primer prirejanja javnega razpisa. To pa je nezakonito!
In ko je Kaniča novinarka vprašala, zakaj so jih kupovali po štirikrat višji ceni, je dokazal, da je res učenec Darka Zormana. Vesoljni Sloveniji je povedal, da on in oni (zdravniki) pa res nimajo nič z višino cen. Darko Zorman je že davnega leta 2013 na vprašanje novinark Financ, zakaj kupujejo štirikrat dražje žilne opornice, odgovoril, da on pa res nič nima s ceno žilnih opornic in da naj se obrnejo na nabavno službo. Ta pa se je nazaj izgovarjala na zdravnike, da naj jim javijo, če vedo, da so v tujini nižje cene. Smešni strici, ne?
Vojko Kanič je dejal, da oni postavijo samo strokovne podlage. Očitno je stroka na Štajerskem nekaj povsem drugega kot v ostalem delu razvitega sveta. In očitno berejo v UKC Maribor neko drugo strokovno literaturo, kot je objavljena na najbolj referenčni in svetovno znani spletni strani PubMed.org, ki je referenčna stran za vse medicinsko področje. Ali po domače povedano, v kamero je bil izrečen blef, ki ga seveda laična javnost zlahka kupi.

Marjan Ferjanc, direktor Splošne bolnice Celje.
Zanimivo, tudi v SB Celje kupijo kar vse, kar zahteva stroka. Tudi žilne opornice iz titana. Morda bi kupili še kaj drugega iz titana, če bi tako zahtevala stroka. Kak del vesoljske postaje, denimo. Verjetno podobno prek kakšnega slovenskega konjskega mešetarja, po štirikrat višji ceni. Na vprašanje novinarke Brede Štivan Bonče, ali ve, kakšne so cene žilnih opornic, je direktor celjske bolnišnice samo debelo pogledal in izdavil, da so primerljive.
In to naj bo odgovor direktorja bolnišnice, ki bi moral skrbeti, da bolnišnica posluje v duhu dobrega gospodarja?! Vprašanje, ali ima od štirikrat preplačanih žilnih opornic kakšne osebne koristi, je označil za "rahlo žaljivo". Gospod direktor celjske bolnišnice, kaj pravi stroka, si raje poglejte na strokovnem portalu PubMed.org ali preberite zgoraj. Boste še kupovali žilne opornice iz titana in strokovno ogrožali svoje paciente ne s strokovno slabšimi žilnimi opornicami in finančno škodovali bolnišnici, ki jo vodite?

Darko Zorman, glavni akter afere s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami iz UKC Ljubljana.
Pričakovano pred kamere seveda ni stopil niti Darko Zorman, ki je vrsto let vodil kateterski laboratorij v UKC Ljubljana in imel glavno besedo pri tem, katere žilne opornice in drug medicinski material so se prodajali v UKC Ljubljana, verjetno pa kar po vsej državi na področju intervenčne kardiologije. Pred kamero ni stopil niti Aleš Nanut, direktor podjetja Mark Medical, Zormanov "poslovni sodelavec", če ne celo prijatelj. Pred kamere niso želeli ljudje, ki bi zadeve najlažje pojasnili. In kdor molči, vsem odgovori...
(se nadaljuje)