Komentar

Zakaj sem si želel, da bi ministrici Milojki uspelo, in zakaj sem potihoma ves čas vedel, da ji žal ne bo

Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem mnenju pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju.

23.11.2016 22:59
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   zdravstvo   Fides   stavka   Konrad Kuštrin   vlada   Miro Cerar

Foto: Mediaspeed

Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, in sicer kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol jo je nadzorni svet odstavil.

Dva bistvena pogoja sta, ki že v štartu določata, ali bo ministrica uspešna ali ne. Prvi pogoj so politične izkušnje. Izkušnje, ki jih človek pridobi, ko opravlja katerokoli politično, praviloma voljeno funkcijo. Teh ministrica Milojka Kolar Celarc – žal – nima. Po javno dostopnih podatkih ni bila nikoli članica kakšnega od organov politične stranke ali kandidirala na volitvah. Ni bila niti četrtna svetnica. Drugi pogoj so izkušnje na izvršilnih funkcijah. Te ministrica – na srečo – ima. V obdobju 2011–2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. V letih 1994–2000 ter 2003–2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Položaj državne sekretarke je takrat pomenil to, kar danes pomeni položaj generalnega direktorja direktorata, gre torej za položajno uradnico, nekakšno državno upravno dvoživko, napol funkcionarko, napol uradnico. Na spletnih straneh vlade tako samozavestno zapišejo, da je ministrica poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. Ministrica torej ni političarka. Bila naj bi strokovnjakinja.

 

Biti strokovnjakinja je lažje, kot biti političarka. Tvoje delo temelji na stroki. Ni ti potrebno sklepati kompromisov. In najbolj pomembno, ni ti potrebno sprejemati političnih odločitev ter presojati njihov vpliv na resor, področje dela, ključne deležnike, volivke in volivce, ljudi. Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol na čelu Vzajemne jo je nadzorni svet odstavil. Enako nas prepričuje dejstvo, da je za prvo srečanje z zdravniškimi sindikati potrebovala 7 mesecev od nastopa mandata ministrice. Sedem mesecev za prvo srečanje s ključnim deležnikom v našem zdravstvenem sistemu?! Do sestanka je prišlo šele potem, ko je predsednik sindikata povedal, da v sindikatu ne vedo, kaj ministrica pripravlja, saj z njo ne poteka noben dialog.

 

 

Napaka za napako, neizpolnjene obljube

 

Je pa ministrica po treh mesecih ministrovanja (sic!) sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila dotedanje dosežke. Na tej tiskovni konferenci je podala devet obljub, od katerih so najbolj odmevale naslednje: krajše čakalne dobe, do konca leta 2015 deset zgrajenih in delujočih urgentnih centrov, oblikovanje različnih resolucij in zakonov. Če bi bila ministrica res poznavalka zdravstvenega sistema, potem takih neuresničljivih obljub ne bi dala. Če bi bila res poznavalka, potem se ne bi sestala s sindikatom zdravnikov šele potem, ko ji je ta že napovedoval opozorilno stavko. Če bi bila res poznavalka, potem ne bi 28. maja 2015, torej manj kot tri mesece po prvem sestanku, zdravniški sindikat Fides izvedel opozorilne enodnevne stavke. Če bi bila ministrica političarka, prav tako ne bi ponovila teh napak. Stavkovne zahteve zdravnikov se od prve opozorilne do trenutne splošne stavke niso bistveno spremenile. Nove zahteve pa so ravno tako kot izkoriščanje pogajalske moči lahko posledica dosedanjega neuspešnega reševanja preteklih zahtev.

 

Zdravstveni sistem je eden temeljnih družbenih podsistemov, katerega (ne)delovanje vpliva na vse nas. Skrb za kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo je osnovna prvina našega družbenega sistema. Zdravniki so ena od najbolj izobraženih in pomembnih poklicnih skupin v javnem sektorju. Kolaps javnega zdravstvenega sistema in/ali izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju bi imel(a) nepopravljive posledice. Enako velja za morebitno nadaljevanje in stopnjevanje zdravniške stavke. V tem primeru za zdravje ljudi. Bal sem se, da ministrica za zdravje, ki kot se lahko vedno znova prepričamo, ni ne političarka, ne poznavalka, tem izzivom preprosto ne bo kos. Še več, bal sem se, da tudi prvi minister Miro Cerar, ki prav tako ni karierni politik, še manj poznavalec zdravstvenega sistema, to podcenjuje.

 

 

Podcenjevanje nas bo še drago stalo

 

Na žalost je bil moj strah v obeh primerih upravičen. Nasproti ministrici namreč ne stoji kdorsigabodi. Ne stoji politični začetnik, ali še huje, nepoznavalec sistema. Nasproti ministrici stoji Konrad Kuštrin, torej človek, ki vodi enega najvplivnejših in najbolje organiziranih sindikatov v javnem sektorju neprekinjeno od leta 1994. Več kot 20 let! Nekdo, ki je bil že neštetokrat v takšni ali še celo težji situaciji, in ki ve, kako se tem rečem streže. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ga je ministrica ves čas podcenjevala in hkrati podcenjevala težo problemov, pred katerimi se je znašla. Ni pa presenetljivo, da sta prvi minister in njegova ministrica popolnoma napačno ocenila, kje je sindikat zdravnikov ranljiv in poskušala doseči boljši pogajalski položaj preko medijskih objav najbolje plačanih javnih uslužbencev. Pri tem sta zanemarila, da pri zdravniškem sindikatu ne gre za voljene politike, ki bi bili odvisni od javnega mnenja.

 

Javnomnenjske raziskave so jasno pokazale, da stavka zdravnikov na njihov ugled v javnosti nima vpliva, čeprav je javnost ne podpira. Enako enoglasno bi pokazale, da zdravnike za njihov ugled v javnosti prav malo briga. Dokler je prvi ne-zdravnik po kriteriju plače v javnem sektorju šele na 212. mestu, dokler je med prvih 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev več kot 90 % zdravnikov in dokler jim zakon omogoča, da prvih 211 najbolje plačanih javnih uslužbencev, ki so hkrati zdravniki, dodatno dela še v zasebnih ambulantah s koncesijo, jim je za njihov ugled v javnosti prav malo mar.

 

Dogovor, ki ga je ministrica sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem, prepričan sem iskrenem, mnenju, pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju. Reakcija obeh vodij pogajalskih skupin ostalih sindikatov v javnem sektorju, ki sta v nasprotju z ministrico in prvim ministrom tako poznavalca, kot tudi človeka z izkušnjami, to jasno potrjuje. Namesto da bi izpolnila svojih devet obljub, ki jih je dala na začetku mandata, je ministrici Kolar Celarčevi na našo žalost po dveh letih uspelo samo to, da bo že prihodnje leto višji častnik pilot Slovenske vojske, ki je z 7332 evri bruto trenutno na 212. mestu plačne lestvice najbolje plačanih, uvrščen bistveno slabše.

 

O zdravnikih in njihovem sindikatu, njihovih plačah, obnašanju, privilegijih, si lahko mislimo vse najslabše, ampak zase, za svoje potrebe, za svoje člane, so izbojevali veliko zmago. O ministrici in prvem ministru si lahko mislimo vse najboljše, ampak za nas, volivke in volivce, paciente, ostale javne uslužbence, sta doživela boleč in grenak poraz. Mogoče je tudi zato prvi minister na plačni lestvici šele na 781. mestu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,472
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,714
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,285
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,174
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 985
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,167
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,140