Komentar

Zakaj sem si želel, da bi ministrici Milojki uspelo, in zakaj sem potihoma ves čas vedel, da ji žal ne bo

Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem mnenju pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju.

23.11.2016 22:59
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   zdravstvo   Fides   stavka   Konrad Kuštrin   vlada   Miro Cerar

Foto: Mediaspeed

Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, in sicer kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol jo je nadzorni svet odstavil.

Dva bistvena pogoja sta, ki že v štartu določata, ali bo ministrica uspešna ali ne. Prvi pogoj so politične izkušnje. Izkušnje, ki jih človek pridobi, ko opravlja katerokoli politično, praviloma voljeno funkcijo. Teh ministrica Milojka Kolar Celarc – žal – nima. Po javno dostopnih podatkih ni bila nikoli članica kakšnega od organov politične stranke ali kandidirala na volitvah. Ni bila niti četrtna svetnica. Drugi pogoj so izkušnje na izvršilnih funkcijah. Te ministrica – na srečo – ima. V obdobju 2011–2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. V letih 1994–2000 ter 2003–2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Položaj državne sekretarke je takrat pomenil to, kar danes pomeni položaj generalnega direktorja direktorata, gre torej za položajno uradnico, nekakšno državno upravno dvoživko, napol funkcionarko, napol uradnico. Na spletnih straneh vlade tako samozavestno zapišejo, da je ministrica poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. Ministrica torej ni političarka. Bila naj bi strokovnjakinja.

 

Biti strokovnjakinja je lažje, kot biti političarka. Tvoje delo temelji na stroki. Ni ti potrebno sklepati kompromisov. In najbolj pomembno, ni ti potrebno sprejemati političnih odločitev ter presojati njihov vpliv na resor, področje dela, ključne deležnike, volivke in volivce, ljudi. Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol na čelu Vzajemne jo je nadzorni svet odstavil. Enako nas prepričuje dejstvo, da je za prvo srečanje z zdravniškimi sindikati potrebovala 7 mesecev od nastopa mandata ministrice. Sedem mesecev za prvo srečanje s ključnim deležnikom v našem zdravstvenem sistemu?! Do sestanka je prišlo šele potem, ko je predsednik sindikata povedal, da v sindikatu ne vedo, kaj ministrica pripravlja, saj z njo ne poteka noben dialog.

 

 

Napaka za napako, neizpolnjene obljube

 

Je pa ministrica po treh mesecih ministrovanja (sic!) sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila dotedanje dosežke. Na tej tiskovni konferenci je podala devet obljub, od katerih so najbolj odmevale naslednje: krajše čakalne dobe, do konca leta 2015 deset zgrajenih in delujočih urgentnih centrov, oblikovanje različnih resolucij in zakonov. Če bi bila ministrica res poznavalka zdravstvenega sistema, potem takih neuresničljivih obljub ne bi dala. Če bi bila res poznavalka, potem se ne bi sestala s sindikatom zdravnikov šele potem, ko ji je ta že napovedoval opozorilno stavko. Če bi bila res poznavalka, potem ne bi 28. maja 2015, torej manj kot tri mesece po prvem sestanku, zdravniški sindikat Fides izvedel opozorilne enodnevne stavke. Če bi bila ministrica političarka, prav tako ne bi ponovila teh napak. Stavkovne zahteve zdravnikov se od prve opozorilne do trenutne splošne stavke niso bistveno spremenile. Nove zahteve pa so ravno tako kot izkoriščanje pogajalske moči lahko posledica dosedanjega neuspešnega reševanja preteklih zahtev.

 

Zdravstveni sistem je eden temeljnih družbenih podsistemov, katerega (ne)delovanje vpliva na vse nas. Skrb za kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo je osnovna prvina našega družbenega sistema. Zdravniki so ena od najbolj izobraženih in pomembnih poklicnih skupin v javnem sektorju. Kolaps javnega zdravstvenega sistema in/ali izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju bi imel(a) nepopravljive posledice. Enako velja za morebitno nadaljevanje in stopnjevanje zdravniške stavke. V tem primeru za zdravje ljudi. Bal sem se, da ministrica za zdravje, ki kot se lahko vedno znova prepričamo, ni ne političarka, ne poznavalka, tem izzivom preprosto ne bo kos. Še več, bal sem se, da tudi prvi minister Miro Cerar, ki prav tako ni karierni politik, še manj poznavalec zdravstvenega sistema, to podcenjuje.

 

 

Podcenjevanje nas bo še drago stalo

 

Na žalost je bil moj strah v obeh primerih upravičen. Nasproti ministrici namreč ne stoji kdorsigabodi. Ne stoji politični začetnik, ali še huje, nepoznavalec sistema. Nasproti ministrici stoji Konrad Kuštrin, torej človek, ki vodi enega najvplivnejših in najbolje organiziranih sindikatov v javnem sektorju neprekinjeno od leta 1994. Več kot 20 let! Nekdo, ki je bil že neštetokrat v takšni ali še celo težji situaciji, in ki ve, kako se tem rečem streže. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ga je ministrica ves čas podcenjevala in hkrati podcenjevala težo problemov, pred katerimi se je znašla. Ni pa presenetljivo, da sta prvi minister in njegova ministrica popolnoma napačno ocenila, kje je sindikat zdravnikov ranljiv in poskušala doseči boljši pogajalski položaj preko medijskih objav najbolje plačanih javnih uslužbencev. Pri tem sta zanemarila, da pri zdravniškem sindikatu ne gre za voljene politike, ki bi bili odvisni od javnega mnenja.

 

Javnomnenjske raziskave so jasno pokazale, da stavka zdravnikov na njihov ugled v javnosti nima vpliva, čeprav je javnost ne podpira. Enako enoglasno bi pokazale, da zdravnike za njihov ugled v javnosti prav malo briga. Dokler je prvi ne-zdravnik po kriteriju plače v javnem sektorju šele na 212. mestu, dokler je med prvih 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev več kot 90 % zdravnikov in dokler jim zakon omogoča, da prvih 211 najbolje plačanih javnih uslužbencev, ki so hkrati zdravniki, dodatno dela še v zasebnih ambulantah s koncesijo, jim je za njihov ugled v javnosti prav malo mar.

 

Dogovor, ki ga je ministrica sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem, prepričan sem iskrenem, mnenju, pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju. Reakcija obeh vodij pogajalskih skupin ostalih sindikatov v javnem sektorju, ki sta v nasprotju z ministrico in prvim ministrom tako poznavalca, kot tudi človeka z izkušnjami, to jasno potrjuje. Namesto da bi izpolnila svojih devet obljub, ki jih je dala na začetku mandata, je ministrici Kolar Celarčevi na našo žalost po dveh letih uspelo samo to, da bo že prihodnje leto višji častnik pilot Slovenske vojske, ki je z 7332 evri bruto trenutno na 212. mestu plačne lestvice najbolje plačanih, uvrščen bistveno slabše.

 

O zdravnikih in njihovem sindikatu, njihovih plačah, obnašanju, privilegijih, si lahko mislimo vse najslabše, ampak zase, za svoje potrebe, za svoje člane, so izbojevali veliko zmago. O ministrici in prvem ministru si lahko mislimo vse najboljše, ampak za nas, volivke in volivce, paciente, ostale javne uslužbence, sta doživela boleč in grenak poraz. Mogoče je tudi zato prvi minister na plačni lestvici šele na 781. mestu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
3
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.313
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.075
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.462
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.023
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.058
07/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.729
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.130
09/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.250
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.717