Komentar

Zakaj sem si želel, da bi ministrici Milojki uspelo, in zakaj sem potihoma ves čas vedel, da ji žal ne bo

Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem mnenju pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju.

23.11.2016 22:59
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   zdravstvo   Fides   stavka   Konrad Kuštrin   vlada   Miro Cerar

Foto: Mediaspeed

Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, in sicer kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol jo je nadzorni svet odstavil.

Dva bistvena pogoja sta, ki že v štartu določata, ali bo ministrica uspešna ali ne. Prvi pogoj so politične izkušnje. Izkušnje, ki jih človek pridobi, ko opravlja katerokoli politično, praviloma voljeno funkcijo. Teh ministrica Milojka Kolar Celarc – žal – nima. Po javno dostopnih podatkih ni bila nikoli članica kakšnega od organov politične stranke ali kandidirala na volitvah. Ni bila niti četrtna svetnica. Drugi pogoj so izkušnje na izvršilnih funkcijah. Te ministrica – na srečo – ima. V obdobju 2011–2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. V letih 1994–2000 ter 2003–2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Položaj državne sekretarke je takrat pomenil to, kar danes pomeni položaj generalnega direktorja direktorata, gre torej za položajno uradnico, nekakšno državno upravno dvoživko, napol funkcionarko, napol uradnico. Na spletnih straneh vlade tako samozavestno zapišejo, da je ministrica poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. Ministrica torej ni političarka. Bila naj bi strokovnjakinja.

 

Biti strokovnjakinja je lažje, kot biti političarka. Tvoje delo temelji na stroki. Ni ti potrebno sklepati kompromisov. In najbolj pomembno, ni ti potrebno sprejemati političnih odločitev ter presojati njihov vpliv na resor, področje dela, ključne deležnike, volivke in volivce, ljudi. Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol na čelu Vzajemne jo je nadzorni svet odstavil. Enako nas prepričuje dejstvo, da je za prvo srečanje z zdravniškimi sindikati potrebovala 7 mesecev od nastopa mandata ministrice. Sedem mesecev za prvo srečanje s ključnim deležnikom v našem zdravstvenem sistemu?! Do sestanka je prišlo šele potem, ko je predsednik sindikata povedal, da v sindikatu ne vedo, kaj ministrica pripravlja, saj z njo ne poteka noben dialog.

 

 

Napaka za napako, neizpolnjene obljube

 

Je pa ministrica po treh mesecih ministrovanja (sic!) sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila dotedanje dosežke. Na tej tiskovni konferenci je podala devet obljub, od katerih so najbolj odmevale naslednje: krajše čakalne dobe, do konca leta 2015 deset zgrajenih in delujočih urgentnih centrov, oblikovanje različnih resolucij in zakonov. Če bi bila ministrica res poznavalka zdravstvenega sistema, potem takih neuresničljivih obljub ne bi dala. Če bi bila res poznavalka, potem se ne bi sestala s sindikatom zdravnikov šele potem, ko ji je ta že napovedoval opozorilno stavko. Če bi bila res poznavalka, potem ne bi 28. maja 2015, torej manj kot tri mesece po prvem sestanku, zdravniški sindikat Fides izvedel opozorilne enodnevne stavke. Če bi bila ministrica političarka, prav tako ne bi ponovila teh napak. Stavkovne zahteve zdravnikov se od prve opozorilne do trenutne splošne stavke niso bistveno spremenile. Nove zahteve pa so ravno tako kot izkoriščanje pogajalske moči lahko posledica dosedanjega neuspešnega reševanja preteklih zahtev.

 

Zdravstveni sistem je eden temeljnih družbenih podsistemov, katerega (ne)delovanje vpliva na vse nas. Skrb za kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo je osnovna prvina našega družbenega sistema. Zdravniki so ena od najbolj izobraženih in pomembnih poklicnih skupin v javnem sektorju. Kolaps javnega zdravstvenega sistema in/ali izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju bi imel(a) nepopravljive posledice. Enako velja za morebitno nadaljevanje in stopnjevanje zdravniške stavke. V tem primeru za zdravje ljudi. Bal sem se, da ministrica za zdravje, ki kot se lahko vedno znova prepričamo, ni ne političarka, ne poznavalka, tem izzivom preprosto ne bo kos. Še več, bal sem se, da tudi prvi minister Miro Cerar, ki prav tako ni karierni politik, še manj poznavalec zdravstvenega sistema, to podcenjuje.

 

 

Podcenjevanje nas bo še drago stalo

 

Na žalost je bil moj strah v obeh primerih upravičen. Nasproti ministrici namreč ne stoji kdorsigabodi. Ne stoji politični začetnik, ali še huje, nepoznavalec sistema. Nasproti ministrici stoji Konrad Kuštrin, torej človek, ki vodi enega najvplivnejših in najbolje organiziranih sindikatov v javnem sektorju neprekinjeno od leta 1994. Več kot 20 let! Nekdo, ki je bil že neštetokrat v takšni ali še celo težji situaciji, in ki ve, kako se tem rečem streže. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ga je ministrica ves čas podcenjevala in hkrati podcenjevala težo problemov, pred katerimi se je znašla. Ni pa presenetljivo, da sta prvi minister in njegova ministrica popolnoma napačno ocenila, kje je sindikat zdravnikov ranljiv in poskušala doseči boljši pogajalski položaj preko medijskih objav najbolje plačanih javnih uslužbencev. Pri tem sta zanemarila, da pri zdravniškem sindikatu ne gre za voljene politike, ki bi bili odvisni od javnega mnenja.

 

Javnomnenjske raziskave so jasno pokazale, da stavka zdravnikov na njihov ugled v javnosti nima vpliva, čeprav je javnost ne podpira. Enako enoglasno bi pokazale, da zdravnike za njihov ugled v javnosti prav malo briga. Dokler je prvi ne-zdravnik po kriteriju plače v javnem sektorju šele na 212. mestu, dokler je med prvih 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev več kot 90 % zdravnikov in dokler jim zakon omogoča, da prvih 211 najbolje plačanih javnih uslužbencev, ki so hkrati zdravniki, dodatno dela še v zasebnih ambulantah s koncesijo, jim je za njihov ugled v javnosti prav malo mar.

 

Dogovor, ki ga je ministrica sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem, prepričan sem iskrenem, mnenju, pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju. Reakcija obeh vodij pogajalskih skupin ostalih sindikatov v javnem sektorju, ki sta v nasprotju z ministrico in prvim ministrom tako poznavalca, kot tudi človeka z izkušnjami, to jasno potrjuje. Namesto da bi izpolnila svojih devet obljub, ki jih je dala na začetku mandata, je ministrici Kolar Celarčevi na našo žalost po dveh letih uspelo samo to, da bo že prihodnje leto višji častnik pilot Slovenske vojske, ki je z 7332 evri bruto trenutno na 212. mestu plačne lestvice najbolje plačanih, uvrščen bistveno slabše.

 

O zdravnikih in njihovem sindikatu, njihovih plačah, obnašanju, privilegijih, si lahko mislimo vse najslabše, ampak zase, za svoje potrebe, za svoje člane, so izbojevali veliko zmago. O ministrici in prvem ministru si lahko mislimo vse najboljše, ampak za nas, volivke in volivce, paciente, ostale javne uslužbence, sta doživela boleč in grenak poraz. Mogoče je tudi zato prvi minister na plačni lestvici šele na 781. mestu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.741
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.687
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.736
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.423
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.375
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.261
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.279
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.192
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.154
10/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.218