Komentar

Zakaj sem si želel, da bi ministrici Milojki uspelo, in zakaj sem potihoma ves čas vedel, da ji žal ne bo

Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem mnenju pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju.

23.11.2016 22:59
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   zdravstvo   Fides   stavka   Konrad Kuštrin   vlada   Miro Cerar

Foto: Mediaspeed

Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, in sicer kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol jo je nadzorni svet odstavil.

Dva bistvena pogoja sta, ki že v štartu določata, ali bo ministrica uspešna ali ne. Prvi pogoj so politične izkušnje. Izkušnje, ki jih človek pridobi, ko opravlja katerokoli politično, praviloma voljeno funkcijo. Teh ministrica Milojka Kolar Celarc – žal – nima. Po javno dostopnih podatkih ni bila nikoli članica kakšnega od organov politične stranke ali kandidirala na volitvah. Ni bila niti četrtna svetnica. Drugi pogoj so izkušnje na izvršilnih funkcijah. Te ministrica – na srečo – ima. V obdobju 2011–2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. V letih 1994–2000 ter 2003–2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Položaj državne sekretarke je takrat pomenil to, kar danes pomeni položaj generalnega direktorja direktorata, gre torej za položajno uradnico, nekakšno državno upravno dvoživko, napol funkcionarko, napol uradnico. Na spletnih straneh vlade tako samozavestno zapišejo, da je ministrica poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. Ministrica torej ni političarka. Bila naj bi strokovnjakinja.

 

Biti strokovnjakinja je lažje, kot biti političarka. Tvoje delo temelji na stroki. Ni ti potrebno sklepati kompromisov. In najbolj pomembno, ni ti potrebno sprejemati političnih odločitev ter presojati njihov vpliv na resor, področje dela, ključne deležnike, volivke in volivce, ljudi. Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol na čelu Vzajemne jo je nadzorni svet odstavil. Enako nas prepričuje dejstvo, da je za prvo srečanje z zdravniškimi sindikati potrebovala 7 mesecev od nastopa mandata ministrice. Sedem mesecev za prvo srečanje s ključnim deležnikom v našem zdravstvenem sistemu?! Do sestanka je prišlo šele potem, ko je predsednik sindikata povedal, da v sindikatu ne vedo, kaj ministrica pripravlja, saj z njo ne poteka noben dialog.

 

 

Napaka za napako, neizpolnjene obljube

 

Je pa ministrica po treh mesecih ministrovanja (sic!) sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila dotedanje dosežke. Na tej tiskovni konferenci je podala devet obljub, od katerih so najbolj odmevale naslednje: krajše čakalne dobe, do konca leta 2015 deset zgrajenih in delujočih urgentnih centrov, oblikovanje različnih resolucij in zakonov. Če bi bila ministrica res poznavalka zdravstvenega sistema, potem takih neuresničljivih obljub ne bi dala. Če bi bila res poznavalka, potem se ne bi sestala s sindikatom zdravnikov šele potem, ko ji je ta že napovedoval opozorilno stavko. Če bi bila res poznavalka, potem ne bi 28. maja 2015, torej manj kot tri mesece po prvem sestanku, zdravniški sindikat Fides izvedel opozorilne enodnevne stavke. Če bi bila ministrica političarka, prav tako ne bi ponovila teh napak. Stavkovne zahteve zdravnikov se od prve opozorilne do trenutne splošne stavke niso bistveno spremenile. Nove zahteve pa so ravno tako kot izkoriščanje pogajalske moči lahko posledica dosedanjega neuspešnega reševanja preteklih zahtev.

 

Zdravstveni sistem je eden temeljnih družbenih podsistemov, katerega (ne)delovanje vpliva na vse nas. Skrb za kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo je osnovna prvina našega družbenega sistema. Zdravniki so ena od najbolj izobraženih in pomembnih poklicnih skupin v javnem sektorju. Kolaps javnega zdravstvenega sistema in/ali izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju bi imel(a) nepopravljive posledice. Enako velja za morebitno nadaljevanje in stopnjevanje zdravniške stavke. V tem primeru za zdravje ljudi. Bal sem se, da ministrica za zdravje, ki kot se lahko vedno znova prepričamo, ni ne političarka, ne poznavalka, tem izzivom preprosto ne bo kos. Še več, bal sem se, da tudi prvi minister Miro Cerar, ki prav tako ni karierni politik, še manj poznavalec zdravstvenega sistema, to podcenjuje.

 

 

Podcenjevanje nas bo še drago stalo

 

Na žalost je bil moj strah v obeh primerih upravičen. Nasproti ministrici namreč ne stoji kdorsigabodi. Ne stoji politični začetnik, ali še huje, nepoznavalec sistema. Nasproti ministrici stoji Konrad Kuštrin, torej človek, ki vodi enega najvplivnejših in najbolje organiziranih sindikatov v javnem sektorju neprekinjeno od leta 1994. Več kot 20 let! Nekdo, ki je bil že neštetokrat v takšni ali še celo težji situaciji, in ki ve, kako se tem rečem streže. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ga je ministrica ves čas podcenjevala in hkrati podcenjevala težo problemov, pred katerimi se je znašla. Ni pa presenetljivo, da sta prvi minister in njegova ministrica popolnoma napačno ocenila, kje je sindikat zdravnikov ranljiv in poskušala doseči boljši pogajalski položaj preko medijskih objav najbolje plačanih javnih uslužbencev. Pri tem sta zanemarila, da pri zdravniškem sindikatu ne gre za voljene politike, ki bi bili odvisni od javnega mnenja.

 

Javnomnenjske raziskave so jasno pokazale, da stavka zdravnikov na njihov ugled v javnosti nima vpliva, čeprav je javnost ne podpira. Enako enoglasno bi pokazale, da zdravnike za njihov ugled v javnosti prav malo briga. Dokler je prvi ne-zdravnik po kriteriju plače v javnem sektorju šele na 212. mestu, dokler je med prvih 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev več kot 90 % zdravnikov in dokler jim zakon omogoča, da prvih 211 najbolje plačanih javnih uslužbencev, ki so hkrati zdravniki, dodatno dela še v zasebnih ambulantah s koncesijo, jim je za njihov ugled v javnosti prav malo mar.

 

Dogovor, ki ga je ministrica sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem, prepričan sem iskrenem, mnenju, pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju. Reakcija obeh vodij pogajalskih skupin ostalih sindikatov v javnem sektorju, ki sta v nasprotju z ministrico in prvim ministrom tako poznavalca, kot tudi človeka z izkušnjami, to jasno potrjuje. Namesto da bi izpolnila svojih devet obljub, ki jih je dala na začetku mandata, je ministrici Kolar Celarčevi na našo žalost po dveh letih uspelo samo to, da bo že prihodnje leto višji častnik pilot Slovenske vojske, ki je z 7332 evri bruto trenutno na 212. mestu plačne lestvice najbolje plačanih, uvrščen bistveno slabše.

 

O zdravnikih in njihovem sindikatu, njihovih plačah, obnašanju, privilegijih, si lahko mislimo vse najslabše, ampak zase, za svoje potrebe, za svoje člane, so izbojevali veliko zmago. O ministrici in prvem ministru si lahko mislimo vse najboljše, ampak za nas, volivke in volivce, paciente, ostale javne uslužbence, sta doživela boleč in grenak poraz. Mogoče je tudi zato prvi minister na plačni lestvici šele na 781. mestu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
7
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,524
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,107
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,547
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,460
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,945
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,817
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,348
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 720
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 693
10/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,542