Komentar

Zakaj sem si želel, da bi ministrici Milojki uspelo, in zakaj sem potihoma ves čas vedel, da ji žal ne bo

Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem mnenju pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju.

23.11.2016 22:59
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   zdravstvo   Fides   stavka   Konrad Kuštrin   vlada   Miro Cerar

Foto: Mediaspeed

Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, in sicer kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol jo je nadzorni svet odstavil.

Dva bistvena pogoja sta, ki že v štartu določata, ali bo ministrica uspešna ali ne. Prvi pogoj so politične izkušnje. Izkušnje, ki jih človek pridobi, ko opravlja katerokoli politično, praviloma voljeno funkcijo. Teh ministrica Milojka Kolar Celarc – žal – nima. Po javno dostopnih podatkih ni bila nikoli članica kakšnega od organov politične stranke ali kandidirala na volitvah. Ni bila niti četrtna svetnica. Drugi pogoj so izkušnje na izvršilnih funkcijah. Te ministrica – na srečo – ima. V obdobju 2011–2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. V letih 1994–2000 ter 2003–2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Položaj državne sekretarke je takrat pomenil to, kar danes pomeni položaj generalnega direktorja direktorata, gre torej za položajno uradnico, nekakšno državno upravno dvoživko, napol funkcionarko, napol uradnico. Na spletnih straneh vlade tako samozavestno zapišejo, da je ministrica poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. Ministrica torej ni političarka. Bila naj bi strokovnjakinja.

 

Biti strokovnjakinja je lažje, kot biti političarka. Tvoje delo temelji na stroki. Ni ti potrebno sklepati kompromisov. In najbolj pomembno, ni ti potrebno sprejemati političnih odločitev ter presojati njihov vpliv na resor, področje dela, ključne deležnike, volivke in volivce, ljudi. Stališču, da je ministrica poznavalka zdravstvenega sistema, težko pritrdimo. Z zdravstvom se je v svoji dolgi in bogati karieri srečala zgolj enkrat, kot predsednica uprave Vzajemne. Po letu in pol na čelu Vzajemne jo je nadzorni svet odstavil. Enako nas prepričuje dejstvo, da je za prvo srečanje z zdravniškimi sindikati potrebovala 7 mesecev od nastopa mandata ministrice. Sedem mesecev za prvo srečanje s ključnim deležnikom v našem zdravstvenem sistemu?! Do sestanka je prišlo šele potem, ko je predsednik sindikata povedal, da v sindikatu ne vedo, kaj ministrica pripravlja, saj z njo ne poteka noben dialog.

 

 

Napaka za napako, neizpolnjene obljube

 

Je pa ministrica po treh mesecih ministrovanja (sic!) sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila dotedanje dosežke. Na tej tiskovni konferenci je podala devet obljub, od katerih so najbolj odmevale naslednje: krajše čakalne dobe, do konca leta 2015 deset zgrajenih in delujočih urgentnih centrov, oblikovanje različnih resolucij in zakonov. Če bi bila ministrica res poznavalka zdravstvenega sistema, potem takih neuresničljivih obljub ne bi dala. Če bi bila res poznavalka, potem se ne bi sestala s sindikatom zdravnikov šele potem, ko ji je ta že napovedoval opozorilno stavko. Če bi bila res poznavalka, potem ne bi 28. maja 2015, torej manj kot tri mesece po prvem sestanku, zdravniški sindikat Fides izvedel opozorilne enodnevne stavke. Če bi bila ministrica političarka, prav tako ne bi ponovila teh napak. Stavkovne zahteve zdravnikov se od prve opozorilne do trenutne splošne stavke niso bistveno spremenile. Nove zahteve pa so ravno tako kot izkoriščanje pogajalske moči lahko posledica dosedanjega neuspešnega reševanja preteklih zahtev.

 

Zdravstveni sistem je eden temeljnih družbenih podsistemov, katerega (ne)delovanje vpliva na vse nas. Skrb za kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo je osnovna prvina našega družbenega sistema. Zdravniki so ena od najbolj izobraženih in pomembnih poklicnih skupin v javnem sektorju. Kolaps javnega zdravstvenega sistema in/ali izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju bi imel(a) nepopravljive posledice. Enako velja za morebitno nadaljevanje in stopnjevanje zdravniške stavke. V tem primeru za zdravje ljudi. Bal sem se, da ministrica za zdravje, ki kot se lahko vedno znova prepričamo, ni ne političarka, ne poznavalka, tem izzivom preprosto ne bo kos. Še več, bal sem se, da tudi prvi minister Miro Cerar, ki prav tako ni karierni politik, še manj poznavalec zdravstvenega sistema, to podcenjuje.

 

 

Podcenjevanje nas bo še drago stalo

 

Na žalost je bil moj strah v obeh primerih upravičen. Nasproti ministrici namreč ne stoji kdorsigabodi. Ne stoji politični začetnik, ali še huje, nepoznavalec sistema. Nasproti ministrici stoji Konrad Kuštrin, torej človek, ki vodi enega najvplivnejših in najbolje organiziranih sindikatov v javnem sektorju neprekinjeno od leta 1994. Več kot 20 let! Nekdo, ki je bil že neštetokrat v takšni ali še celo težji situaciji, in ki ve, kako se tem rečem streže. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ga je ministrica ves čas podcenjevala in hkrati podcenjevala težo problemov, pred katerimi se je znašla. Ni pa presenetljivo, da sta prvi minister in njegova ministrica popolnoma napačno ocenila, kje je sindikat zdravnikov ranljiv in poskušala doseči boljši pogajalski položaj preko medijskih objav najbolje plačanih javnih uslužbencev. Pri tem sta zanemarila, da pri zdravniškem sindikatu ne gre za voljene politike, ki bi bili odvisni od javnega mnenja.

 

Javnomnenjske raziskave so jasno pokazale, da stavka zdravnikov na njihov ugled v javnosti nima vpliva, čeprav je javnost ne podpira. Enako enoglasno bi pokazale, da zdravnike za njihov ugled v javnosti prav malo briga. Dokler je prvi ne-zdravnik po kriteriju plače v javnem sektorju šele na 212. mestu, dokler je med prvih 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev več kot 90 % zdravnikov in dokler jim zakon omogoča, da prvih 211 najbolje plačanih javnih uslužbencev, ki so hkrati zdravniki, dodatno dela še v zasebnih ambulantah s koncesijo, jim je za njihov ugled v javnosti prav malo mar.

 

Dogovor, ki ga je ministrica sklenila z zdravniškim sindikatom in ki po njenem, prepričan sem iskrenem, mnenju, pomeni začetek reform za bolj kakovostno in dostopno javno zdravstvo, je v resnici vse prej kot to. Pomeni začetek razgradnje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in prvi korak na poti izstopa poklicne skupine zdravnikov iz plačnega sistema v javnem sektorju. Reakcija obeh vodij pogajalskih skupin ostalih sindikatov v javnem sektorju, ki sta v nasprotju z ministrico in prvim ministrom tako poznavalca, kot tudi človeka z izkušnjami, to jasno potrjuje. Namesto da bi izpolnila svojih devet obljub, ki jih je dala na začetku mandata, je ministrici Kolar Celarčevi na našo žalost po dveh letih uspelo samo to, da bo že prihodnje leto višji častnik pilot Slovenske vojske, ki je z 7332 evri bruto trenutno na 212. mestu plačne lestvice najbolje plačanih, uvrščen bistveno slabše.

 

O zdravnikih in njihovem sindikatu, njihovih plačah, obnašanju, privilegijih, si lahko mislimo vse najslabše, ampak zase, za svoje potrebe, za svoje člane, so izbojevali veliko zmago. O ministrici in prvem ministru si lahko mislimo vse najboljše, ampak za nas, volivke in volivce, paciente, ostale javne uslužbence, sta doživela boleč in grenak poraz. Mogoče je tudi zato prvi minister na plačni lestvici šele na 781. mestu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,359
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,092
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,940
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,396
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,308
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,240
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,715
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963