Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je sredi avgusta pod drobnogled vzela program Vala 202 in ugotovila, da ne spoštuje Zakona o medijih oziroma da ne predvaja obveznih deležev slovenske glasbe. Spornih naj bi bilo 86 sekund! Torej slaba minuta in pol. Neverjetno, mar ne?! Akosovi inšpektorji so glasbo, ki jo je Val 202 vrtel v svojem programu, preverjali v času poletnih olimpijskih iger, ko je bil program javnega radia zaradi številnih živih in izrednih vklopov iz Ria de Janeira izjemno nepredvidljiv. No, ko so naši kolegi v časniku Dnevnik objavili članek o nadzornem postopku Akosa in popisali zaključne ugotovitve agencije, so glas povzdignili tisti, ki podpirajo kakovostne medije, in praktično vsi, ki ne prenesejo oblastniške arogance oziroma diktature.

Na družbenih omrežjih je enostavno zavrelo! Dejstvo je namreč, da je bila zadnja zakonska ureditev obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih izsiljena s strani glasbenega lobija in da koalicija Mira Cerarja opozorilom medijske stroke, da bodo parcialni interesi pokopali radijske medije, ni prisluhnila. "Hitro se je izkazalo, da so prevladali ozki interesi skupine glasbenikov. Pripombe javne Radiotelevizije Slovenije, opozorila medijskih strokovnjakov in združenja radijskih postaj v času sprejemanja tega rokohitrskega medijskega kvotiranja so bili zviška, celo arogantno zavrnjeni," poudarja nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc.

Zdaj je vendarle postalo povsem jasno, da so koalicijski poslanci maja letos v državnem zboru uzakonili najbolj zapleten in najbolj škodljiv kvotni sistem na svetu. Ne samo, da ta sistem prekomerno posega v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja ter da negativno vpliva na poslušanost radijskih postaj; Akosu, torej državi, omogoča tudi to, da se lahko po mili volji izživlja nad posameznimi izdajatelji. In da posamezne neodvisne programe z globami tudi za vedno utiša!

A se na ministrstvu za kulturo kljub tem dokazljivim zmotam še vedno ne morejo nikakor strinjati z očitkom prevelike regulacije oziroma prenormiranosti radijskega področja. "Zato o kakršnihkoli nedopustnih posegih v ustavno varovane pravice medijev ni možno govoriti," dodajajo na Peršakovem ministrstvu. Zato tudi razmisleka o kvoti slovenske glasbe verjetno niso upoštevali pri pripravi zadnje različice kontroverzne medijske strategije, na kar opozarja Sindikat glasbenih urednikov Slovenije.

Da, na kulturnem ministrstvu očitno živijo v svojem svetu, z visokimi pregradami ločeni od krutega vsakdanjika, ki ga danes doživljajo ustvarjalci radijskih programov. In kako komentirajo padanje poslušanosti radijskih postaj, do česar je prišlo po uveljavitvi zadnjih zakonskih sprememb? Tega na ministrstvu seveda ne morejo (ali nočejo?) komentirati, "saj za to niso pristojni". Kako predvidljivo! Ko bo zaradi zadnjih zakonskih posegov katera od radijskih postaj za vedno ugasnila, je torej od ministrstva pričakovati kvečjemu pojasnilo, da za to pa res niso odgovorni.

Ker so zadnjo ureditev kvotnega sistema v obliki treh programskih pasov in različnih deležev s podporo ministrstva za kulturo oblikovali koalicijski poslanci pod vodstvom Dragana Matića (SMC), smo se za pojasnila glede zadnjega nadzornega postopka Akosa obrnili tudi na koalicijske poslanske skupine. Zmedeno novelo, kot se je izrazil bivši kulturni minister Grilc, je namreč požegnalo 47 parlamentarcev (seznam), med njimi pa najdemo predsednika DZ Milana Brgleza, Anito Koleša, Janija Möderndorferja, Tomaža Gantarja, Alenko Bratušek ...

Prvi so odgovor posredovali iz DeSUS, v kvoto katere spada tudi aktualni minister za kulturo. "Najlepša hvala za vprašanja, a mislim, da mi nismo pravi naslov, najbolje, da se obrnete direktno na AKOS, ob tem pa bi dodali le to, da bi od njih pričakovali, da bi zakon uporabljali zdravorazumsko in ne črkobralsko. Upamo, da se podobni zapleti, kot so se zgodili pri radiu Val 202, ne bodo več dogajali," so med drugim pojasnili v poslanski skupini upokojenske stranke, medtem ko na odgovore kolegov iz SMC in SD čakamo že skorajda mesec dni. Nenavadno? Glede na odziv javnosti niti ne. Če bi v poslanskih skupinah namreč poskušali opravičevati zadnje spremembe zakona o medijih, bi se zagotovo zapletli. In si, seveda, nakopali nove sovražnike. Naj na tem mestu omenilo še spontano, iskreno reakcijo poslanca upokojenske stranke Primoža Heinza, ki je glasoval za novelo Zakona o mediji: gospod Heinz je poleti v kratkem telefonskem pogovoru z našim odgovornim urednikom na vprašanje, če morda ve, kako se izračuna glasbena kvota, prostodušno odvrnil, da "nima pojma".

Sicer pa so se uresničile tudi napovedi stroke, da bo učinkovit in razumen nadzor nad deleži kvote slovenske glasbe, kakršne so si zamislili v koaliciji, praktično nemogoč. "Nova ureditev je nekoliko zapletla nadzorne postopke ter precej povečala obseg dela na področju kvot slovenske glasbe tako za agencijo kot za izdajatelje," priznavajo sedaj tudi na Akosu, kjer v zadnjih postopkih sploh niso preverjali, ali v radijskih programih dosegajo četrtinski delež nove slovenske glasbe, kot to določa novi Zakon o medijih. Dejstvo je namreč, da je evidenca nove glasbe, ki jo vodijo na ministrstvu za kulturo, povsem neuporabna, kar pomeni, da so v državnem zboru sprejeli všečno rešitev, ki se je sploh ne da izvajati.

V prihodnjih dneh in tednih je za pričakovati še več slabe volje in jeze, tako poslušalcev kot izdajateljev medijev, saj agencija glede zagotavljanja obveznih deležev slovenske glasbe analizira več radijskih postaj. Po zadnjih objavah ugotovitev sta kvoto slovenske glasbe kršila tudi Radio Hit in Radio Center.

Je gospoda Toneta Peršaka, poslance koalicije in ostale že kaj sram, da so uzakonili takšno ureditev?