Komentar

Polemika o lobistih: Kako bi se lobiranja res lahko znebili?

Komentar Mihe Burgerja o lobiranju in interesih je sprožil kar nekaj odzivov. Da bi našim bralcem ponudili tudi drugo plat resnice, smo za komentar zaprosili Andreja Drapala, ki je uradno registrirani lobist, s tem poklicem pa se ukvarja že dolgo časa - tako na praktični kot tudi na akademski ravni. Drapal v svojem razmišljanju o lobiranju odpira predvsem tiste dimenzije, ki jih večina kritikov spregleda, saj na lobiranje gledajo kot na napol ilegalno dejavnost...

24.11.2016 21:30
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   lobiranje   vlada   Andrej Drapal   KPK   podjetja   multinacionalke   lobisti

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

Že dolgo se ne oglašam več na temo lobiranja. Vox populi, ki ga povzema tudi politični govor in govor medijev o tem tako nevzdržno populistično blebeta ne le pri nas, ampak tudi v javnem diskurzu tujine, da razumnemu jemlje voljo do vloge prinašalca slabih novic. In da: trezen premislek lahko prinese samo slabe novice. Da pa le ne bi izgledalo, kot da tudi sam tulim v isti rog, bi bilo higienično razložiti nekaj predpostavk in konsekvenc lobiranja. Ne zato, ker bi upal, da lahko en zapis spremeni aktualno histerijo, ampak bolj zaradi lastnega miru. Hvala Portalu PLUS za prostor.

 

Najprej nekaj najbolj preprostega: posredovanje poslov nima nobene povezave z lobiranjem. Prodajalci, prodajniki, akviziterji, pa naj bodo ti zaposleni pri dobavitelju ali pa posredniki, niso lobisti. Krovcu lahko cel svet pripisuje, da je vodovodni inštalater, pa ga to ne bo spremenilo v vodovodnega inštalaterja. Lobist ni nekdo, ki leta od kupca do kupca in mu skuša bolj ali manj zvito (ali pošteno) prodati svojo robo ali robo tistega, ki ga zastopa, pa naj bo kupec zasebna družba ali organizacija javnega sektorja. Posredniki, ki se v zadnjem času omenjajo kot agenti neracionalnih nabav v javnem sektorju in še posebej v zdravstvu, so prodajniki, agenti prodajalci, posredniki... zagotovo pa ne lobisti. S posredniki, prodajalci in drugimi prodajnimi poklici ni seveda nič narobe! Vsi tvorijo del sodobne ekonomije. Je pa dobro, če od zdravnika na primer ne pričakuješ, da ti bo zamenjal gume na avtomobilu, in če od lobista ne pričakuješ, da ti bo prodajal tvoj produkt ali storitve. Za začetek.

 

 

Lobisti, prodajalci in provizije

 

Kako ločiš lobista od prodajalca? Lobist svojih storitev ne zaračunava v obliki provizije. Zakaj? Ker njegov uspeh ni vezan na prodajo. Preprosto. Podobno je prodajalce neumno plačevati kakorkoli drugače kot prek provizije oziroma prek odstotka od ustvarjene prodaje. Preprosto. Logiko te preprostosti je seveda mogoče še dodatno pojasnjevati, ampak o tem lahko kaj več preberete v knjigi Brandlife (vir). Seveda obstaja možnost, da nekdo, ki je sicer lobist, občasno deluje tudi kot prodajalec oziroma da prodajalec občasno deluje kot lobist. Zaljubljenci v pravo in tisti, ki verjamejo, da je demokracija odgovor na prav vsako vprašanje od A do Ž, so zato, da bi identificirali prave lobiste, izumili Zakon o preprečevanju korupcije, v katerega so vnesli tudi urejanje področja lobiranja. Če pustimo ob strani perverzno pritlehnost, ki je lobiranje a priori na veke vekov povezala s korupcijo, je ta zakon razgalil tudi ontološko nemožnost, da bi katerikoli zakon nedvoumno zamejil polje demokratičnih procesov.

 

Na primeru našega zakona se to kaže s tem (pa ne le s tem), da zahteva transparentnost od registriranih lobistov, medtem ko de facto in de iure "oprosti" transparentnost vsem neregistriranim lobistom. Če je registriranih lobistov v Sloveniji trenutno 66, pa je neregistriranih na tisoče.

 

 

Pozitivna definicija lobiranja

 

Razumeti, da je neregistriranih lobistov v Sloveniji na tisoče, je preprosto, če človek razume temeljne predpostavke delovanja civilne družbe, kamor sodijo ne le nevladne organizacije, društva in podobni subjekti tretjega sektorja, ampak tudi javne službe in predvsem korporacije. (Kolegi izpred osamosvojitve danes na široko pozabljajo, da prav korporacije in seveda, o groza, tudi multinacionalke, sodijo v segment civilne družbe). Vsak subjekt, ki stopa v poslovna razmerja (prodaja svoje proizvode, svoje znanje, svoj čas in podobno), mora urejati odnose s svojo okolico. Bolj kot bo znal urejati tisti del okolice, ki nanj močneje vpliva, bolj bo uspešen. Naftna družba tako ve, da mora prvenstveno urejati odnose s svojimi kupci tako, da bodo ti kupovali prav pri njej; vendar ista naftna družba tudi dobro ve, da mora urejati odnose tudi z državo, ki z mnogimi zakonskimi uredbami tako ali drugače omejuje njeno delovanje. In delovanje države vpliva na prav vsako družbo, pa naj bo profitna ali neprofitna. Gospodarska družba ali katerikoli drug poslovni subjekt, ki ne ureja svojih odnosov z državo, je neodgovoren. Družba, ki ne lobira, je neodgovorna.

 

Tako smo prišli do pozitvne definicije lobiranja. Lobiranje je evolucijsko nujna dejavnost prav vsake organizacijske oblike tega sveta! Dobesedno! Lobiranje je namreč tudi dolžnost in pravica vsakega posameznika. Misliti, da si z volitvami opravil s svojim odnosom z državo, je v nasprotju s temelji države, ki svobodo posameznika postavlja na prvo mesto. Sodobne volitve ne postavljajo abolutnih vladarjev, ampak naše podložnike, ki nam bodo še kako hvaležni, če jim bomo pri funkciji, ki smo jim jo podelili, pomagali. Vladarji, ki so odmaknjeni od dogajanja, ki so presekali lobistične niti, ostanejo brez možnosti upravljanja tistega, za kar so bili izvoljeni. Ampak to je že mnogo lepše od mene zapisal gospod Machiavelli.

 

 

Prastrah oblasti pred lobiranjem

 

Pa za to, da bi razumeli nujnost lobiranja, ki ni vpisana le v t.i. demokratične družbe, ampak v prav vsak živ sistem, ni nujno posegati po Machiavelliju. Evropska Unija je po dolgotrajnem odlašanju uzakonila nežen poskus razumevanja nujnosti lobiranja prek postopka konzultacije, ki je zapovedan v postopkih sprejemanja EU zakonodaje. Sam to razumem kot nekoliko obupen poskus uzakoniti pravilo, kako globoko naj diham. Slovenci smo to površno razumevanje razlogov za konzultacijo dvignili na raven Štoparskega vodnika po galaksiji. Javna obravnava, ki pri nas nadomešča konzultacijo, je razumljena kot objava na spletni strani in velikodušno sprejemanje pripomb. Konzultacija, ki je na ravni EU sprejeta kot nebodigatreba, ki ga pač toleriramo, ker tako hočejo Skandinavci, je v Sloveniji prevedena v Javno obravnavo, ki ima s pojmom javne obravnave prav toliko skupnega kot papež z Richardom Dawkinsom.

 

 

Pa še drugače je mogoče zaobiti Machiavellija in razumeti nujnost lobiranja. Prav vsaka slovenska vlada, še posebej pa zadnja, se je v prvih mesecih po prevzemu oblasti zaprla pred lobiranjem. Prav vsi so podlegli prastrahu pred "lobističnimi nitmi", ki jih bodo zapletle in onemogočile, da bi odločali "pošteno, brez prišepetovanja". Nobena od njih seveda ni kasneje na veliki zvon obešala prepoznanja globoke zmotnosti in škodljivosti takega strahu in zapiranja, ker bi s tem tudi priznala razloge za zmotne odločitve, ki jih je sprejemala na podlagi prepričanja, da je zgolj čista vest dovolj za politične odločitve oziroma, da je z volilnim listkom vladar prejel tudi znanje in izkušnje prav vseh univerz tega sveta in prav vseh gospodarskih in javnih praks tega sveta. Tako kot ni mogoče upravljati nekega stroja, ne da bi nam senzorji poročali o interakciji med strojem in okolico, in kot ni mogoče hoditi naokoli, ne da bi stalno pridobivali informacije o svojem okolju, tako tudi ni mogoče voditi države brez čim bolj neposrednega stika z okolico. Ta stik seveda ne omogoča le lobiranje, je pa njegov konstitutivni člen. In kot velja v življenju, da je lahko zelo nevarno, če si zatiskamo oči pred spoznanji, ki nam niso všeč, tako tudi za vladarja velja, da je škodljivo, če ne sliši glasov lobistov, ki mu morebiti niso ravno povšeči.

 

 

Temelj lobiranja je transparentnost

 

Transparentnost pa ni nič drugega kot jasna opredelitev interesa, ki ga zastopaš. In to navsezadnje ni le predpogoj lobiranja, torej odnosov z odločevalci, ampak prav vsakega človeškega delovanja. Problem pa je, da transparentnosti ne moreš niti uzakoniti, niti ne moreš z zakonom ali represijo preprečiti netransparentnosti. Družina ne potrebuje zakona, da bi prepoznala, da eden od družinskih članov "muti". Zakonom države se je mogoče legalno izogniti, kar dokazuje med drugimi tudi Zakon o preprečevanju korupcije. Zakonom evolucije, ki miljone let omogočajo vrstam izločati ponarejevalce identitet, pa se ni mogoče izogniti. Družine to vedo, država ne.

 

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

 

Odgovor na vprašanje, kaj pa potem je rešitev, je na prvi pogled paradoksalen in zagotovo ne tak, ki bi bil pogodu večini tistih, ki povprek udrihajo po lobiranju in zahtevajo močnejšo roko države. Je pa logičen. Če je logično, da se vsak organizem ozira v tisto smer, iz katere bo dobil več hrane, in manj v tisto, ki je zanj manj strateška, potem je logično, da je mogoče omejiti moč oziroma pomen lobiranja le z omejevanjem moči države. Manj, ko bo država urejala oziroma dirigirala oziroma omejevala naše rabote, manj bo potrebe, da se civilna družba vpleta v njeno delovanje. Bolj kot bo država urejala pogoje gospodarjenja, bolj se bodo gospodarske družbe obračale nanjo. Če je moj uspeh na trgu bolj odvisen od tega, kakšen omejevalni zakon uspem zlobirati pri državi, kot od mojega nagovarjanja kupcev, potem je jasno, da bom več svojih virov namenil lobiranju kot pa razvoju produktov in trženju produktov.

 

 

Fizikalne zakonitost lobiranja

 

Lobiranje ima v delovanju človeške družbe podoben pomen kot težnost v fiziki. Ne moreš se mu izogniti. Oziroma izogniti bi se jima bilo mogoče samo z ukinitvijo telesa, ki povzroča to privlačnost, s popolno liberalizacijo in umikom države iz urejanja civilnih razmerij. Prej kot bomo dojeli to preprosto dejstvo, prej se bomo izognili razočaranjem v borbi s to "največjo goržnjo demokratični družbi", lobiranjem.

 

Zdaj je verjetno tudi jasno, zakaj sem prepričan, da ta zapis ne more povzročiti prav nobene spremembe. Zato, ker od tistih, ki zagovarjajo močnejše vposeganje države v področje civilne družbe in se hkrati bojujejo proti lobiranju, ni mogoče pričakovati prepoznanja kognitivne disonance, v kateri živijo. Še posebej pa ne zato, ker so prav ti pogosto glavni nosilci netransparentnega lobiranja in pogosto tudi trgovanja in prodaje.

 

 

Andrej Drapal je soustanovitelj in nekdanji solastnik agencije Pristop. Danes dela kot lobist, svetovalec in piarovec. Je tudi strokovnjak za branding in piše knjige.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.505
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.325
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.344
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.762
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.970
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.921
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.457
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.185
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.075