Komentar

Polemika o lobistih: Kako bi se lobiranja res lahko znebili?

Komentar Mihe Burgerja o lobiranju in interesih je sprožil kar nekaj odzivov. Da bi našim bralcem ponudili tudi drugo plat resnice, smo za komentar zaprosili Andreja Drapala, ki je uradno registrirani lobist, s tem poklicem pa se ukvarja že dolgo časa - tako na praktični kot tudi na akademski ravni. Drapal v svojem razmišljanju o lobiranju odpira predvsem tiste dimenzije, ki jih večina kritikov spregleda, saj na lobiranje gledajo kot na napol ilegalno dejavnost...

24.11.2016 21:30
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   lobiranje   vlada   Andrej Drapal   KPK   podjetja   multinacionalke   lobisti

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

Že dolgo se ne oglašam več na temo lobiranja. Vox populi, ki ga povzema tudi politični govor in govor medijev o tem tako nevzdržno populistično blebeta ne le pri nas, ampak tudi v javnem diskurzu tujine, da razumnemu jemlje voljo do vloge prinašalca slabih novic. In da: trezen premislek lahko prinese samo slabe novice. Da pa le ne bi izgledalo, kot da tudi sam tulim v isti rog, bi bilo higienično razložiti nekaj predpostavk in konsekvenc lobiranja. Ne zato, ker bi upal, da lahko en zapis spremeni aktualno histerijo, ampak bolj zaradi lastnega miru. Hvala Portalu PLUS za prostor.

 

Najprej nekaj najbolj preprostega: posredovanje poslov nima nobene povezave z lobiranjem. Prodajalci, prodajniki, akviziterji, pa naj bodo ti zaposleni pri dobavitelju ali pa posredniki, niso lobisti. Krovcu lahko cel svet pripisuje, da je vodovodni inštalater, pa ga to ne bo spremenilo v vodovodnega inštalaterja. Lobist ni nekdo, ki leta od kupca do kupca in mu skuša bolj ali manj zvito (ali pošteno) prodati svojo robo ali robo tistega, ki ga zastopa, pa naj bo kupec zasebna družba ali organizacija javnega sektorja. Posredniki, ki se v zadnjem času omenjajo kot agenti neracionalnih nabav v javnem sektorju in še posebej v zdravstvu, so prodajniki, agenti prodajalci, posredniki... zagotovo pa ne lobisti. S posredniki, prodajalci in drugimi prodajnimi poklici ni seveda nič narobe! Vsi tvorijo del sodobne ekonomije. Je pa dobro, če od zdravnika na primer ne pričakuješ, da ti bo zamenjal gume na avtomobilu, in če od lobista ne pričakuješ, da ti bo prodajal tvoj produkt ali storitve. Za začetek.

 

 

Lobisti, prodajalci in provizije

 

Kako ločiš lobista od prodajalca? Lobist svojih storitev ne zaračunava v obliki provizije. Zakaj? Ker njegov uspeh ni vezan na prodajo. Preprosto. Podobno je prodajalce neumno plačevati kakorkoli drugače kot prek provizije oziroma prek odstotka od ustvarjene prodaje. Preprosto. Logiko te preprostosti je seveda mogoče še dodatno pojasnjevati, ampak o tem lahko kaj več preberete v knjigi Brandlife (vir). Seveda obstaja možnost, da nekdo, ki je sicer lobist, občasno deluje tudi kot prodajalec oziroma da prodajalec občasno deluje kot lobist. Zaljubljenci v pravo in tisti, ki verjamejo, da je demokracija odgovor na prav vsako vprašanje od A do Ž, so zato, da bi identificirali prave lobiste, izumili Zakon o preprečevanju korupcije, v katerega so vnesli tudi urejanje področja lobiranja. Če pustimo ob strani perverzno pritlehnost, ki je lobiranje a priori na veke vekov povezala s korupcijo, je ta zakon razgalil tudi ontološko nemožnost, da bi katerikoli zakon nedvoumno zamejil polje demokratičnih procesov.

 

Na primeru našega zakona se to kaže s tem (pa ne le s tem), da zahteva transparentnost od registriranih lobistov, medtem ko de facto in de iure "oprosti" transparentnost vsem neregistriranim lobistom. Če je registriranih lobistov v Sloveniji trenutno 66, pa je neregistriranih na tisoče.

 

 

Pozitivna definicija lobiranja

 

Razumeti, da je neregistriranih lobistov v Sloveniji na tisoče, je preprosto, če človek razume temeljne predpostavke delovanja civilne družbe, kamor sodijo ne le nevladne organizacije, društva in podobni subjekti tretjega sektorja, ampak tudi javne službe in predvsem korporacije. (Kolegi izpred osamosvojitve danes na široko pozabljajo, da prav korporacije in seveda, o groza, tudi multinacionalke, sodijo v segment civilne družbe). Vsak subjekt, ki stopa v poslovna razmerja (prodaja svoje proizvode, svoje znanje, svoj čas in podobno), mora urejati odnose s svojo okolico. Bolj kot bo znal urejati tisti del okolice, ki nanj močneje vpliva, bolj bo uspešen. Naftna družba tako ve, da mora prvenstveno urejati odnose s svojimi kupci tako, da bodo ti kupovali prav pri njej; vendar ista naftna družba tudi dobro ve, da mora urejati odnose tudi z državo, ki z mnogimi zakonskimi uredbami tako ali drugače omejuje njeno delovanje. In delovanje države vpliva na prav vsako družbo, pa naj bo profitna ali neprofitna. Gospodarska družba ali katerikoli drug poslovni subjekt, ki ne ureja svojih odnosov z državo, je neodgovoren. Družba, ki ne lobira, je neodgovorna.

 

Tako smo prišli do pozitvne definicije lobiranja. Lobiranje je evolucijsko nujna dejavnost prav vsake organizacijske oblike tega sveta! Dobesedno! Lobiranje je namreč tudi dolžnost in pravica vsakega posameznika. Misliti, da si z volitvami opravil s svojim odnosom z državo, je v nasprotju s temelji države, ki svobodo posameznika postavlja na prvo mesto. Sodobne volitve ne postavljajo abolutnih vladarjev, ampak naše podložnike, ki nam bodo še kako hvaležni, če jim bomo pri funkciji, ki smo jim jo podelili, pomagali. Vladarji, ki so odmaknjeni od dogajanja, ki so presekali lobistične niti, ostanejo brez možnosti upravljanja tistega, za kar so bili izvoljeni. Ampak to je že mnogo lepše od mene zapisal gospod Machiavelli.

 

 

Prastrah oblasti pred lobiranjem

 

Pa za to, da bi razumeli nujnost lobiranja, ki ni vpisana le v t.i. demokratične družbe, ampak v prav vsak živ sistem, ni nujno posegati po Machiavelliju. Evropska Unija je po dolgotrajnem odlašanju uzakonila nežen poskus razumevanja nujnosti lobiranja prek postopka konzultacije, ki je zapovedan v postopkih sprejemanja EU zakonodaje. Sam to razumem kot nekoliko obupen poskus uzakoniti pravilo, kako globoko naj diham. Slovenci smo to površno razumevanje razlogov za konzultacijo dvignili na raven Štoparskega vodnika po galaksiji. Javna obravnava, ki pri nas nadomešča konzultacijo, je razumljena kot objava na spletni strani in velikodušno sprejemanje pripomb. Konzultacija, ki je na ravni EU sprejeta kot nebodigatreba, ki ga pač toleriramo, ker tako hočejo Skandinavci, je v Sloveniji prevedena v Javno obravnavo, ki ima s pojmom javne obravnave prav toliko skupnega kot papež z Richardom Dawkinsom.

 

 

Pa še drugače je mogoče zaobiti Machiavellija in razumeti nujnost lobiranja. Prav vsaka slovenska vlada, še posebej pa zadnja, se je v prvih mesecih po prevzemu oblasti zaprla pred lobiranjem. Prav vsi so podlegli prastrahu pred "lobističnimi nitmi", ki jih bodo zapletle in onemogočile, da bi odločali "pošteno, brez prišepetovanja". Nobena od njih seveda ni kasneje na veliki zvon obešala prepoznanja globoke zmotnosti in škodljivosti takega strahu in zapiranja, ker bi s tem tudi priznala razloge za zmotne odločitve, ki jih je sprejemala na podlagi prepričanja, da je zgolj čista vest dovolj za politične odločitve oziroma, da je z volilnim listkom vladar prejel tudi znanje in izkušnje prav vseh univerz tega sveta in prav vseh gospodarskih in javnih praks tega sveta. Tako kot ni mogoče upravljati nekega stroja, ne da bi nam senzorji poročali o interakciji med strojem in okolico, in kot ni mogoče hoditi naokoli, ne da bi stalno pridobivali informacije o svojem okolju, tako tudi ni mogoče voditi države brez čim bolj neposrednega stika z okolico. Ta stik seveda ne omogoča le lobiranje, je pa njegov konstitutivni člen. In kot velja v življenju, da je lahko zelo nevarno, če si zatiskamo oči pred spoznanji, ki nam niso všeč, tako tudi za vladarja velja, da je škodljivo, če ne sliši glasov lobistov, ki mu morebiti niso ravno povšeči.

 

 

Temelj lobiranja je transparentnost

 

Transparentnost pa ni nič drugega kot jasna opredelitev interesa, ki ga zastopaš. In to navsezadnje ni le predpogoj lobiranja, torej odnosov z odločevalci, ampak prav vsakega človeškega delovanja. Problem pa je, da transparentnosti ne moreš niti uzakoniti, niti ne moreš z zakonom ali represijo preprečiti netransparentnosti. Družina ne potrebuje zakona, da bi prepoznala, da eden od družinskih članov "muti". Zakonom države se je mogoče legalno izogniti, kar dokazuje med drugimi tudi Zakon o preprečevanju korupcije. Zakonom evolucije, ki miljone let omogočajo vrstam izločati ponarejevalce identitet, pa se ni mogoče izogniti. Družine to vedo, država ne.

 

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

 

Odgovor na vprašanje, kaj pa potem je rešitev, je na prvi pogled paradoksalen in zagotovo ne tak, ki bi bil pogodu večini tistih, ki povprek udrihajo po lobiranju in zahtevajo močnejšo roko države. Je pa logičen. Če je logično, da se vsak organizem ozira v tisto smer, iz katere bo dobil več hrane, in manj v tisto, ki je zanj manj strateška, potem je logično, da je mogoče omejiti moč oziroma pomen lobiranja le z omejevanjem moči države. Manj, ko bo država urejala oziroma dirigirala oziroma omejevala naše rabote, manj bo potrebe, da se civilna družba vpleta v njeno delovanje. Bolj kot bo država urejala pogoje gospodarjenja, bolj se bodo gospodarske družbe obračale nanjo. Če je moj uspeh na trgu bolj odvisen od tega, kakšen omejevalni zakon uspem zlobirati pri državi, kot od mojega nagovarjanja kupcev, potem je jasno, da bom več svojih virov namenil lobiranju kot pa razvoju produktov in trženju produktov.

 

 

Fizikalne zakonitost lobiranja

 

Lobiranje ima v delovanju človeške družbe podoben pomen kot težnost v fiziki. Ne moreš se mu izogniti. Oziroma izogniti bi se jima bilo mogoče samo z ukinitvijo telesa, ki povzroča to privlačnost, s popolno liberalizacijo in umikom države iz urejanja civilnih razmerij. Prej kot bomo dojeli to preprosto dejstvo, prej se bomo izognili razočaranjem v borbi s to "največjo goržnjo demokratični družbi", lobiranjem.

 

Zdaj je verjetno tudi jasno, zakaj sem prepričan, da ta zapis ne more povzročiti prav nobene spremembe. Zato, ker od tistih, ki zagovarjajo močnejše vposeganje države v področje civilne družbe in se hkrati bojujejo proti lobiranju, ni mogoče pričakovati prepoznanja kognitivne disonance, v kateri živijo. Še posebej pa ne zato, ker so prav ti pogosto glavni nosilci netransparentnega lobiranja in pogosto tudi trgovanja in prodaje.

 

 

Andrej Drapal je soustanovitelj in nekdanji solastnik agencije Pristop. Danes dela kot lobist, svetovalec in piarovec. Je tudi strokovnjak za branding in piše knjige.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
6
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,521
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,085
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,536
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,452
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,941
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,803
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,348
08/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 692
09/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 650
10/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,541