Komentar

Polemika o lobistih: Kako bi se lobiranja res lahko znebili?

Komentar Mihe Burgerja o lobiranju in interesih je sprožil kar nekaj odzivov. Da bi našim bralcem ponudili tudi drugo plat resnice, smo za komentar zaprosili Andreja Drapala, ki je uradno registrirani lobist, s tem poklicem pa se ukvarja že dolgo časa - tako na praktični kot tudi na akademski ravni. Drapal v svojem razmišljanju o lobiranju odpira predvsem tiste dimenzije, ki jih večina kritikov spregleda, saj na lobiranje gledajo kot na napol ilegalno dejavnost...

24.11.2016 21:30
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   lobiranje   vlada   Andrej Drapal   KPK   podjetja   multinacionalke   lobisti

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

Že dolgo se ne oglašam več na temo lobiranja. Vox populi, ki ga povzema tudi politični govor in govor medijev o tem tako nevzdržno populistično blebeta ne le pri nas, ampak tudi v javnem diskurzu tujine, da razumnemu jemlje voljo do vloge prinašalca slabih novic. In da: trezen premislek lahko prinese samo slabe novice. Da pa le ne bi izgledalo, kot da tudi sam tulim v isti rog, bi bilo higienično razložiti nekaj predpostavk in konsekvenc lobiranja. Ne zato, ker bi upal, da lahko en zapis spremeni aktualno histerijo, ampak bolj zaradi lastnega miru. Hvala Portalu PLUS za prostor.

 

Najprej nekaj najbolj preprostega: posredovanje poslov nima nobene povezave z lobiranjem. Prodajalci, prodajniki, akviziterji, pa naj bodo ti zaposleni pri dobavitelju ali pa posredniki, niso lobisti. Krovcu lahko cel svet pripisuje, da je vodovodni inštalater, pa ga to ne bo spremenilo v vodovodnega inštalaterja. Lobist ni nekdo, ki leta od kupca do kupca in mu skuša bolj ali manj zvito (ali pošteno) prodati svojo robo ali robo tistega, ki ga zastopa, pa naj bo kupec zasebna družba ali organizacija javnega sektorja. Posredniki, ki se v zadnjem času omenjajo kot agenti neracionalnih nabav v javnem sektorju in še posebej v zdravstvu, so prodajniki, agenti prodajalci, posredniki... zagotovo pa ne lobisti. S posredniki, prodajalci in drugimi prodajnimi poklici ni seveda nič narobe! Vsi tvorijo del sodobne ekonomije. Je pa dobro, če od zdravnika na primer ne pričakuješ, da ti bo zamenjal gume na avtomobilu, in če od lobista ne pričakuješ, da ti bo prodajal tvoj produkt ali storitve. Za začetek.

 

 

Lobisti, prodajalci in provizije

 

Kako ločiš lobista od prodajalca? Lobist svojih storitev ne zaračunava v obliki provizije. Zakaj? Ker njegov uspeh ni vezan na prodajo. Preprosto. Podobno je prodajalce neumno plačevati kakorkoli drugače kot prek provizije oziroma prek odstotka od ustvarjene prodaje. Preprosto. Logiko te preprostosti je seveda mogoče še dodatno pojasnjevati, ampak o tem lahko kaj več preberete v knjigi Brandlife (vir). Seveda obstaja možnost, da nekdo, ki je sicer lobist, občasno deluje tudi kot prodajalec oziroma da prodajalec občasno deluje kot lobist. Zaljubljenci v pravo in tisti, ki verjamejo, da je demokracija odgovor na prav vsako vprašanje od A do Ž, so zato, da bi identificirali prave lobiste, izumili Zakon o preprečevanju korupcije, v katerega so vnesli tudi urejanje področja lobiranja. Če pustimo ob strani perverzno pritlehnost, ki je lobiranje a priori na veke vekov povezala s korupcijo, je ta zakon razgalil tudi ontološko nemožnost, da bi katerikoli zakon nedvoumno zamejil polje demokratičnih procesov.

 

Na primeru našega zakona se to kaže s tem (pa ne le s tem), da zahteva transparentnost od registriranih lobistov, medtem ko de facto in de iure "oprosti" transparentnost vsem neregistriranim lobistom. Če je registriranih lobistov v Sloveniji trenutno 66, pa je neregistriranih na tisoče.

 

 

Pozitivna definicija lobiranja

 

Razumeti, da je neregistriranih lobistov v Sloveniji na tisoče, je preprosto, če človek razume temeljne predpostavke delovanja civilne družbe, kamor sodijo ne le nevladne organizacije, društva in podobni subjekti tretjega sektorja, ampak tudi javne službe in predvsem korporacije. (Kolegi izpred osamosvojitve danes na široko pozabljajo, da prav korporacije in seveda, o groza, tudi multinacionalke, sodijo v segment civilne družbe). Vsak subjekt, ki stopa v poslovna razmerja (prodaja svoje proizvode, svoje znanje, svoj čas in podobno), mora urejati odnose s svojo okolico. Bolj kot bo znal urejati tisti del okolice, ki nanj močneje vpliva, bolj bo uspešen. Naftna družba tako ve, da mora prvenstveno urejati odnose s svojimi kupci tako, da bodo ti kupovali prav pri njej; vendar ista naftna družba tudi dobro ve, da mora urejati odnose tudi z državo, ki z mnogimi zakonskimi uredbami tako ali drugače omejuje njeno delovanje. In delovanje države vpliva na prav vsako družbo, pa naj bo profitna ali neprofitna. Gospodarska družba ali katerikoli drug poslovni subjekt, ki ne ureja svojih odnosov z državo, je neodgovoren. Družba, ki ne lobira, je neodgovorna.

 

Tako smo prišli do pozitvne definicije lobiranja. Lobiranje je evolucijsko nujna dejavnost prav vsake organizacijske oblike tega sveta! Dobesedno! Lobiranje je namreč tudi dolžnost in pravica vsakega posameznika. Misliti, da si z volitvami opravil s svojim odnosom z državo, je v nasprotju s temelji države, ki svobodo posameznika postavlja na prvo mesto. Sodobne volitve ne postavljajo abolutnih vladarjev, ampak naše podložnike, ki nam bodo še kako hvaležni, če jim bomo pri funkciji, ki smo jim jo podelili, pomagali. Vladarji, ki so odmaknjeni od dogajanja, ki so presekali lobistične niti, ostanejo brez možnosti upravljanja tistega, za kar so bili izvoljeni. Ampak to je že mnogo lepše od mene zapisal gospod Machiavelli.

 

 

Prastrah oblasti pred lobiranjem

 

Pa za to, da bi razumeli nujnost lobiranja, ki ni vpisana le v t.i. demokratične družbe, ampak v prav vsak živ sistem, ni nujno posegati po Machiavelliju. Evropska Unija je po dolgotrajnem odlašanju uzakonila nežen poskus razumevanja nujnosti lobiranja prek postopka konzultacije, ki je zapovedan v postopkih sprejemanja EU zakonodaje. Sam to razumem kot nekoliko obupen poskus uzakoniti pravilo, kako globoko naj diham. Slovenci smo to površno razumevanje razlogov za konzultacijo dvignili na raven Štoparskega vodnika po galaksiji. Javna obravnava, ki pri nas nadomešča konzultacijo, je razumljena kot objava na spletni strani in velikodušno sprejemanje pripomb. Konzultacija, ki je na ravni EU sprejeta kot nebodigatreba, ki ga pač toleriramo, ker tako hočejo Skandinavci, je v Sloveniji prevedena v Javno obravnavo, ki ima s pojmom javne obravnave prav toliko skupnega kot papež z Richardom Dawkinsom.

 

 

Pa še drugače je mogoče zaobiti Machiavellija in razumeti nujnost lobiranja. Prav vsaka slovenska vlada, še posebej pa zadnja, se je v prvih mesecih po prevzemu oblasti zaprla pred lobiranjem. Prav vsi so podlegli prastrahu pred "lobističnimi nitmi", ki jih bodo zapletle in onemogočile, da bi odločali "pošteno, brez prišepetovanja". Nobena od njih seveda ni kasneje na veliki zvon obešala prepoznanja globoke zmotnosti in škodljivosti takega strahu in zapiranja, ker bi s tem tudi priznala razloge za zmotne odločitve, ki jih je sprejemala na podlagi prepričanja, da je zgolj čista vest dovolj za politične odločitve oziroma, da je z volilnim listkom vladar prejel tudi znanje in izkušnje prav vseh univerz tega sveta in prav vseh gospodarskih in javnih praks tega sveta. Tako kot ni mogoče upravljati nekega stroja, ne da bi nam senzorji poročali o interakciji med strojem in okolico, in kot ni mogoče hoditi naokoli, ne da bi stalno pridobivali informacije o svojem okolju, tako tudi ni mogoče voditi države brez čim bolj neposrednega stika z okolico. Ta stik seveda ne omogoča le lobiranje, je pa njegov konstitutivni člen. In kot velja v življenju, da je lahko zelo nevarno, če si zatiskamo oči pred spoznanji, ki nam niso všeč, tako tudi za vladarja velja, da je škodljivo, če ne sliši glasov lobistov, ki mu morebiti niso ravno povšeči.

 

 

Temelj lobiranja je transparentnost

 

Transparentnost pa ni nič drugega kot jasna opredelitev interesa, ki ga zastopaš. In to navsezadnje ni le predpogoj lobiranja, torej odnosov z odločevalci, ampak prav vsakega človeškega delovanja. Problem pa je, da transparentnosti ne moreš niti uzakoniti, niti ne moreš z zakonom ali represijo preprečiti netransparentnosti. Družina ne potrebuje zakona, da bi prepoznala, da eden od družinskih članov "muti". Zakonom države se je mogoče legalno izogniti, kar dokazuje med drugimi tudi Zakon o preprečevanju korupcije. Zakonom evolucije, ki miljone let omogočajo vrstam izločati ponarejevalce identitet, pa se ni mogoče izogniti. Družine to vedo, država ne.

 

Družba, ki misli, da je z registracijo lobistov rešila problem transparentnosti lobiranja, je obsojena na mučno regresijo. Nobena registracijska politika ali kaka druga zakonodaja ne more odgovoriti na vprašanje, katere korporacije se skrivajo za tisočerimi nevladnimi organizacijami, če odprem samo eno kognitivno disonanco sodobne globalne družbe, ki vidi na eni strani dobre nevladnike in na drugi slabe multinacionalke.

 

Odgovor na vprašanje, kaj pa potem je rešitev, je na prvi pogled paradoksalen in zagotovo ne tak, ki bi bil pogodu večini tistih, ki povprek udrihajo po lobiranju in zahtevajo močnejšo roko države. Je pa logičen. Če je logično, da se vsak organizem ozira v tisto smer, iz katere bo dobil več hrane, in manj v tisto, ki je zanj manj strateška, potem je logično, da je mogoče omejiti moč oziroma pomen lobiranja le z omejevanjem moči države. Manj, ko bo država urejala oziroma dirigirala oziroma omejevala naše rabote, manj bo potrebe, da se civilna družba vpleta v njeno delovanje. Bolj kot bo država urejala pogoje gospodarjenja, bolj se bodo gospodarske družbe obračale nanjo. Če je moj uspeh na trgu bolj odvisen od tega, kakšen omejevalni zakon uspem zlobirati pri državi, kot od mojega nagovarjanja kupcev, potem je jasno, da bom več svojih virov namenil lobiranju kot pa razvoju produktov in trženju produktov.

 

 

Fizikalne zakonitost lobiranja

 

Lobiranje ima v delovanju človeške družbe podoben pomen kot težnost v fiziki. Ne moreš se mu izogniti. Oziroma izogniti bi se jima bilo mogoče samo z ukinitvijo telesa, ki povzroča to privlačnost, s popolno liberalizacijo in umikom države iz urejanja civilnih razmerij. Prej kot bomo dojeli to preprosto dejstvo, prej se bomo izognili razočaranjem v borbi s to "največjo goržnjo demokratični družbi", lobiranjem.

 

Zdaj je verjetno tudi jasno, zakaj sem prepričan, da ta zapis ne more povzročiti prav nobene spremembe. Zato, ker od tistih, ki zagovarjajo močnejše vposeganje države v področje civilne družbe in se hkrati bojujejo proti lobiranju, ni mogoče pričakovati prepoznanja kognitivne disonance, v kateri živijo. Še posebej pa ne zato, ker so prav ti pogosto glavni nosilci netransparentnega lobiranja in pogosto tudi trgovanja in prodaje.

 

 

Andrej Drapal je soustanovitelj in nekdanji solastnik agencije Pristop. Danes dela kot lobist, svetovalec in piarovec. Je tudi strokovnjak za branding in piše knjige.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963