Komentar

Kdo je Lojze Gostiša?

Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

27.11.2016 07:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lojze Gostiša   Valvasor   postmodernizem   Rosa Luxemburg  

Foto: Val 202

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta?

Tega komentarja ne bi bilo brez izvrstnega teksta Leva Krefta "Misticizem in marksizem v ruski avantardi". Z veliko hitrostjo se približuje stota obletnica oktobrske revolucije. Rosa Luxemburg, čudež človeštva, je z veliko občutljivostjo opozorila ruske revolucionarje in revolucionarke na to, da bodo morali, če se ob njihovi revoluciji ne bo zgodila vzporedno še svetovna revolucija, procesirati takšna stanja, ki jih ne morejo doživeti niti v najhujših morah. Opozorila jih je, da jih bo za ta dejanja sram, zelo sram. Opozorila jih je, da bodo točno ta dejanja predstavljala njihovo največjo sramoto in istočasno šibkost. In tako je tudi bilo. Pustimo ob strani mojo bolečino, da so, še preden so pokončali caristično družino, odstranili levo anarhistično inteligenco. Sovjetska revolucija je v svojih napovedih bodočih dogodkov imela med svojimi protagonisti monumentalno polemiko: "čto delat"? Seveda je nedostojno v žanrovski obliki, kakršna je tedenska digitalna refleksija, na začetku XXI. stoletja sploh odpirati takšna vprašanja. Toda za potrebe današnje refleksije je nujno potrebno, da na njih vsaj opozorim. Sam jih sicer poenostavljam, predvsem zaradi revolucij, ki se bodo v XXI. stoletju še zgodile. V naslednjih dveh letih boste brali v medijih na tisoče analiz o oktobrski revoluciji "pro in kontra", o povodih in vzrokih za socialni inženiring boljševiške ideološke avantgarde. Ta je bil brezdvomno zasnovan na razsvetljenskem konceptu francoske revolucije ter izkušnji februarske meščanske revolucije iz leta 1905. Najbrž bo v bodočih tekstih med zadnjimi vzroki za revolucionarni udar navedeno, da so "z revolucijo hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! 

 

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem in kapitalistični brutizem ter zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Ruska ideološka avantgarda je v naslednjih desetletjih prevzela nase razvoj vesoljskega programa, vesoljsko poslanstvo v imenu vsega človeštva. Vesoljna cerkev, vesoljna partija!

 

Zato slava sovjetskemu sekularnemu vesoljskemu programu! Toda s tem, ko so komunisti in kozmonavti vstopili v prostor, kjer je vse preveč iracionalnega, vse preveč skritega, nedostopnega in nedoumljivega, je bil s tem komunizem že poražen. Tako se je modernistični krog zaključil, postmodernizem pa je dobil svoj grob na Manhattnu. Zato naj živi še dolgo dr. Lojze Gostiša!

 

"Kdo je Lojze Gostiša?" sem se spraševal leta 2002. Do takrat se še nisem nikoli srečal z njegovim imenom. Ko pa sem kupil knjigo-faksimile z naslovom "Prispevki k likovnemu oblikoslovju" Paula Kleeja, katere urednik je bil ravno Lojze Gostiša, sem postal na to ime pozoren. Kako je sploh mogoče, da izide v slovenščini nakaj tako lepega, tako presenetljivega, da izide človeka tako dostojen izdelek, sem se spraševal. Kako je nastala takšna nadvse lepa knjiga, ki shranjuje lepoto?  Dobesedno shranjuje oziroma, če že hočete, jo konzervira!

 

Knjiga je bila draga, zelo draga, prav težko sva jo z Dunjo kupila za našo domačo knjižnico. Toda Dunja se je brez zadržka strinjala, da je to knjiga, ki je nujna, da jo imava v najini knjižnici. S podobno težavo sva se srečala nekaj let kasneje, ko sva v New Yorku naletela na najlepši možni izdelek na svetu, na knjigo, ki jo imava na najini knjižni polici, faksimile razvojnega načrta za umetniško inštalacijio Marcela Duchampa, Etant Donnes, Manual of Instructions.

 

Takšne izdelke zmorejo proizvesti samo najmodrejše, najzavzetejše in največje kulture na svetu. Gostiša proizvede lepo knjigo leta 2002. Podobno lep izdelek, komentiran reprint umetniške revije Tank, je uredil Aleš Berger leta 1987. Toda pri reprintu revije Tank je šlo za ohranjanje in vzpostavljanje slovenske dediščine, pri Gostiševi knjigi pa bi lahko mirno zapisal, da je knjiga izšla brez razloga, izšla je za fascinantni "Nič", ki brani svetovljanstvo. In točno za to gre: za svetovljanstvo in razsvetljenstvo! Takšen bi lahko bil naslov današnjega komentarja.

 

V kolofonu Kleejeve knjige je pisalo v podnaslovu - Tiskarna Mladinska knjiga, zanjo France Predan. Zbirka: Likovna Misel. Urednik in oblikovalec: Lojze Gostiša. Prevod: Dušan Voglar. Tisk in vezava: Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana. Naklada: 500 izvodov. Za faksimile rokopisa za cikel predavanj Paula Kleeja na državnem zavodu Bauhaus, Weimar, 1921/22 so napisali predgovor Lojze Gostiša, Marjan Tršar in Dušan Voglar.

 

Lojze Gostiša je v uvodu zapisal: "V našem spominu še vedno odmeva kategorični nasvet pesnika Goetheja, naj slikar slika, ne pa govori. Toda kar je kot koristno pravilo obveljalo za njegovo obdobje, ni moglo preživeti v novih časih, zakaj nova umetnost, ki so jo ti časi prinesli, ni bila le močno drugačna, marveč dostikrat za gledalce tudi težje doživljiva in razumljiva brez poznavanja njenih temljinih izraznih sestavin. Zavoljo izkušenj iz lastne ustvarjalne prakse, se pravi iz vsakodnevnega preverjanja teh likovnih prvin v slikanju, so se umetniki že na začetku prejšnjega stoletja odločili, da bodo tudi teoretično, z zapisano besedo pomagali ljubiteljem umetnosti pri vnikanju v bistvo likovne govorice."

 

 

Kdo je torej Lojze Gostiša?

 

Izdelek-dvojna knjiga je obrtniška mojstrovina! Lojzeta Gostišo sem prvič v življenju videl pred dvema dnevoma, od daleč, na slavnostni otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma. Dobil je, seveda več kot zasluženo, nagrado Lavoslava Schwentnerja za svoje življensko delo v založništvu. Pred menoj je vzniknil starec, ki je doktoriral pri petinosemdesetih letih. Kdo bi vedel zakaj, kdo bi vedel od kod mu ta nuja. Pravzaprav nisem o njem izvedel ničesar smiselnega, ne v medijih, ne ob podelitvi nagrade. Celo podvomil sem, da je to isti Lojze Gostiša, ki je uredil in oblikoval "Prispevke k likovnemu oblikoslovju".

 

V obrazložitvi na podelitvi je bilo izgovorjeno: Lojze Gostiša (1923), izjemno strokoven, prizadeven, vztrajen in odgovoren založnik, urednik in znanstvenik____Ob 300. obletnici izdaje Slave Vojvodine Kranjske se je posvetil raziskovanju Janeza Vajkarda Valvasorja ____ leta 2001 je objavil knjigo skic za Topografijo Vojvodine Kranjske. Vrhunec njegovega raziskovalnega in založniškega dela predstavlja faksimilirana izdaja vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana____Rodni kraj Žiri so Lojzeta Gostišo februarja 2009 počastili s priznanjem Občine Žiri___

 

Moja intervencija: Na tem mestu nastopi človek; Lojze Gostiša, z nalogo, da oblikujeje človeštvu popolnost in neskončno življenje, ko nam proizvaja lepe izdeleke-knjige.

 

Med tem, ko je povezovalka naštevala vse njegove dosežke, seveda ni bila nikjer v tekstu navedena knjiga "Prispevki k likovnemu oblikoslovju". Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

 

"Z revolucijo so hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Šolstvo, zdravstvo, prav posebej pa knjige bi morali biti brezplačni! Zato naj živijo digitalna revolucija, digitalne knjige in vse odlično na tem svetu dr. Lojze Gostiša.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.661
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.339
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.457
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.005
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.307
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.369
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.185
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224