Komentar

Kdo je Lojze Gostiša?

Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

27.11.2016 07:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lojze Gostiša   Valvasor   postmodernizem   Rosa Luxemburg  

Foto: Val 202

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta?

Tega komentarja ne bi bilo brez izvrstnega teksta Leva Krefta "Misticizem in marksizem v ruski avantardi". Z veliko hitrostjo se približuje stota obletnica oktobrske revolucije. Rosa Luxemburg, čudež človeštva, je z veliko občutljivostjo opozorila ruske revolucionarje in revolucionarke na to, da bodo morali, če se ob njihovi revoluciji ne bo zgodila vzporedno še svetovna revolucija, procesirati takšna stanja, ki jih ne morejo doživeti niti v najhujših morah. Opozorila jih je, da jih bo za ta dejanja sram, zelo sram. Opozorila jih je, da bodo točno ta dejanja predstavljala njihovo največjo sramoto in istočasno šibkost. In tako je tudi bilo. Pustimo ob strani mojo bolečino, da so, še preden so pokončali caristično družino, odstranili levo anarhistično inteligenco. Sovjetska revolucija je v svojih napovedih bodočih dogodkov imela med svojimi protagonisti monumentalno polemiko: "čto delat"? Seveda je nedostojno v žanrovski obliki, kakršna je tedenska digitalna refleksija, na začetku XXI. stoletja sploh odpirati takšna vprašanja. Toda za potrebe današnje refleksije je nujno potrebno, da na njih vsaj opozorim. Sam jih sicer poenostavljam, predvsem zaradi revolucij, ki se bodo v XXI. stoletju še zgodile. V naslednjih dveh letih boste brali v medijih na tisoče analiz o oktobrski revoluciji "pro in kontra", o povodih in vzrokih za socialni inženiring boljševiške ideološke avantgarde. Ta je bil brezdvomno zasnovan na razsvetljenskem konceptu francoske revolucije ter izkušnji februarske meščanske revolucije iz leta 1905. Najbrž bo v bodočih tekstih med zadnjimi vzroki za revolucionarni udar navedeno, da so "z revolucijo hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! 

 

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem in kapitalistični brutizem ter zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Ruska ideološka avantgarda je v naslednjih desetletjih prevzela nase razvoj vesoljskega programa, vesoljsko poslanstvo v imenu vsega človeštva. Vesoljna cerkev, vesoljna partija!

 

Zato slava sovjetskemu sekularnemu vesoljskemu programu! Toda s tem, ko so komunisti in kozmonavti vstopili v prostor, kjer je vse preveč iracionalnega, vse preveč skritega, nedostopnega in nedoumljivega, je bil s tem komunizem že poražen. Tako se je modernistični krog zaključil, postmodernizem pa je dobil svoj grob na Manhattnu. Zato naj živi še dolgo dr. Lojze Gostiša!

 

"Kdo je Lojze Gostiša?" sem se spraševal leta 2002. Do takrat se še nisem nikoli srečal z njegovim imenom. Ko pa sem kupil knjigo-faksimile z naslovom "Prispevki k likovnemu oblikoslovju" Paula Kleeja, katere urednik je bil ravno Lojze Gostiša, sem postal na to ime pozoren. Kako je sploh mogoče, da izide v slovenščini nakaj tako lepega, tako presenetljivega, da izide človeka tako dostojen izdelek, sem se spraševal. Kako je nastala takšna nadvse lepa knjiga, ki shranjuje lepoto?  Dobesedno shranjuje oziroma, če že hočete, jo konzervira!

 

Knjiga je bila draga, zelo draga, prav težko sva jo z Dunjo kupila za našo domačo knjižnico. Toda Dunja se je brez zadržka strinjala, da je to knjiga, ki je nujna, da jo imava v najini knjižnici. S podobno težavo sva se srečala nekaj let kasneje, ko sva v New Yorku naletela na najlepši možni izdelek na svetu, na knjigo, ki jo imava na najini knjižni polici, faksimile razvojnega načrta za umetniško inštalacijio Marcela Duchampa, Etant Donnes, Manual of Instructions.

 

Takšne izdelke zmorejo proizvesti samo najmodrejše, najzavzetejše in največje kulture na svetu. Gostiša proizvede lepo knjigo leta 2002. Podobno lep izdelek, komentiran reprint umetniške revije Tank, je uredil Aleš Berger leta 1987. Toda pri reprintu revije Tank je šlo za ohranjanje in vzpostavljanje slovenske dediščine, pri Gostiševi knjigi pa bi lahko mirno zapisal, da je knjiga izšla brez razloga, izšla je za fascinantni "Nič", ki brani svetovljanstvo. In točno za to gre: za svetovljanstvo in razsvetljenstvo! Takšen bi lahko bil naslov današnjega komentarja.

 

V kolofonu Kleejeve knjige je pisalo v podnaslovu - Tiskarna Mladinska knjiga, zanjo France Predan. Zbirka: Likovna Misel. Urednik in oblikovalec: Lojze Gostiša. Prevod: Dušan Voglar. Tisk in vezava: Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana. Naklada: 500 izvodov. Za faksimile rokopisa za cikel predavanj Paula Kleeja na državnem zavodu Bauhaus, Weimar, 1921/22 so napisali predgovor Lojze Gostiša, Marjan Tršar in Dušan Voglar.

 

Lojze Gostiša je v uvodu zapisal: "V našem spominu še vedno odmeva kategorični nasvet pesnika Goetheja, naj slikar slika, ne pa govori. Toda kar je kot koristno pravilo obveljalo za njegovo obdobje, ni moglo preživeti v novih časih, zakaj nova umetnost, ki so jo ti časi prinesli, ni bila le močno drugačna, marveč dostikrat za gledalce tudi težje doživljiva in razumljiva brez poznavanja njenih temljinih izraznih sestavin. Zavoljo izkušenj iz lastne ustvarjalne prakse, se pravi iz vsakodnevnega preverjanja teh likovnih prvin v slikanju, so se umetniki že na začetku prejšnjega stoletja odločili, da bodo tudi teoretično, z zapisano besedo pomagali ljubiteljem umetnosti pri vnikanju v bistvo likovne govorice."

 

 

Kdo je torej Lojze Gostiša?

 

Izdelek-dvojna knjiga je obrtniška mojstrovina! Lojzeta Gostišo sem prvič v življenju videl pred dvema dnevoma, od daleč, na slavnostni otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma. Dobil je, seveda več kot zasluženo, nagrado Lavoslava Schwentnerja za svoje življensko delo v založništvu. Pred menoj je vzniknil starec, ki je doktoriral pri petinosemdesetih letih. Kdo bi vedel zakaj, kdo bi vedel od kod mu ta nuja. Pravzaprav nisem o njem izvedel ničesar smiselnega, ne v medijih, ne ob podelitvi nagrade. Celo podvomil sem, da je to isti Lojze Gostiša, ki je uredil in oblikoval "Prispevke k likovnemu oblikoslovju".

 

V obrazložitvi na podelitvi je bilo izgovorjeno: Lojze Gostiša (1923), izjemno strokoven, prizadeven, vztrajen in odgovoren založnik, urednik in znanstvenik____Ob 300. obletnici izdaje Slave Vojvodine Kranjske se je posvetil raziskovanju Janeza Vajkarda Valvasorja ____ leta 2001 je objavil knjigo skic za Topografijo Vojvodine Kranjske. Vrhunec njegovega raziskovalnega in založniškega dela predstavlja faksimilirana izdaja vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana____Rodni kraj Žiri so Lojzeta Gostišo februarja 2009 počastili s priznanjem Občine Žiri___

 

Moja intervencija: Na tem mestu nastopi človek; Lojze Gostiša, z nalogo, da oblikujeje človeštvu popolnost in neskončno življenje, ko nam proizvaja lepe izdeleke-knjige.

 

Med tem, ko je povezovalka naštevala vse njegove dosežke, seveda ni bila nikjer v tekstu navedena knjiga "Prispevki k likovnemu oblikoslovju". Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

 

"Z revolucijo so hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Šolstvo, zdravstvo, prav posebej pa knjige bi morali biti brezplačni! Zato naj živijo digitalna revolucija, digitalne knjige in vse odlično na tem svetu dr. Lojze Gostiša.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,106
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,302
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 950
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,195
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 998
09/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,070
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,024