Komentar

Kdo je Lojze Gostiša?

Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

27.11.2016 07:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lojze Gostiša   Valvasor   postmodernizem   Rosa Luxemburg  

Foto: Val 202

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta?

Tega komentarja ne bi bilo brez izvrstnega teksta Leva Krefta "Misticizem in marksizem v ruski avantardi". Z veliko hitrostjo se približuje stota obletnica oktobrske revolucije. Rosa Luxemburg, čudež človeštva, je z veliko občutljivostjo opozorila ruske revolucionarje in revolucionarke na to, da bodo morali, če se ob njihovi revoluciji ne bo zgodila vzporedno še svetovna revolucija, procesirati takšna stanja, ki jih ne morejo doživeti niti v najhujših morah. Opozorila jih je, da jih bo za ta dejanja sram, zelo sram. Opozorila jih je, da bodo točno ta dejanja predstavljala njihovo največjo sramoto in istočasno šibkost. In tako je tudi bilo. Pustimo ob strani mojo bolečino, da so, še preden so pokončali caristično družino, odstranili levo anarhistično inteligenco. Sovjetska revolucija je v svojih napovedih bodočih dogodkov imela med svojimi protagonisti monumentalno polemiko: "čto delat"? Seveda je nedostojno v žanrovski obliki, kakršna je tedenska digitalna refleksija, na začetku XXI. stoletja sploh odpirati takšna vprašanja. Toda za potrebe današnje refleksije je nujno potrebno, da na njih vsaj opozorim. Sam jih sicer poenostavljam, predvsem zaradi revolucij, ki se bodo v XXI. stoletju še zgodile. V naslednjih dveh letih boste brali v medijih na tisoče analiz o oktobrski revoluciji "pro in kontra", o povodih in vzrokih za socialni inženiring boljševiške ideološke avantgarde. Ta je bil brezdvomno zasnovan na razsvetljenskem konceptu francoske revolucije ter izkušnji februarske meščanske revolucije iz leta 1905. Najbrž bo v bodočih tekstih med zadnjimi vzroki za revolucionarni udar navedeno, da so "z revolucijo hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! 

 

Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem in kapitalistični brutizem ter zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Ruska ideološka avantgarda je v naslednjih desetletjih prevzela nase razvoj vesoljskega programa, vesoljsko poslanstvo v imenu vsega človeštva. Vesoljna cerkev, vesoljna partija!

 

Zato slava sovjetskemu sekularnemu vesoljskemu programu! Toda s tem, ko so komunisti in kozmonavti vstopili v prostor, kjer je vse preveč iracionalnega, vse preveč skritega, nedostopnega in nedoumljivega, je bil s tem komunizem že poražen. Tako se je modernistični krog zaključil, postmodernizem pa je dobil svoj grob na Manhattnu. Zato naj živi še dolgo dr. Lojze Gostiša!

 

"Kdo je Lojze Gostiša?" sem se spraševal leta 2002. Do takrat se še nisem nikoli srečal z njegovim imenom. Ko pa sem kupil knjigo-faksimile z naslovom "Prispevki k likovnemu oblikoslovju" Paula Kleeja, katere urednik je bil ravno Lojze Gostiša, sem postal na to ime pozoren. Kako je sploh mogoče, da izide v slovenščini nakaj tako lepega, tako presenetljivega, da izide človeka tako dostojen izdelek, sem se spraševal. Kako je nastala takšna nadvse lepa knjiga, ki shranjuje lepoto?  Dobesedno shranjuje oziroma, če že hočete, jo konzervira!

 

Knjiga je bila draga, zelo draga, prav težko sva jo z Dunjo kupila za našo domačo knjižnico. Toda Dunja se je brez zadržka strinjala, da je to knjiga, ki je nujna, da jo imava v najini knjižnici. S podobno težavo sva se srečala nekaj let kasneje, ko sva v New Yorku naletela na najlepši možni izdelek na svetu, na knjigo, ki jo imava na najini knjižni polici, faksimile razvojnega načrta za umetniško inštalacijio Marcela Duchampa, Etant Donnes, Manual of Instructions.

 

Takšne izdelke zmorejo proizvesti samo najmodrejše, najzavzetejše in največje kulture na svetu. Gostiša proizvede lepo knjigo leta 2002. Podobno lep izdelek, komentiran reprint umetniške revije Tank, je uredil Aleš Berger leta 1987. Toda pri reprintu revije Tank je šlo za ohranjanje in vzpostavljanje slovenske dediščine, pri Gostiševi knjigi pa bi lahko mirno zapisal, da je knjiga izšla brez razloga, izšla je za fascinantni "Nič", ki brani svetovljanstvo. In točno za to gre: za svetovljanstvo in razsvetljenstvo! Takšen bi lahko bil naslov današnjega komentarja.

 

V kolofonu Kleejeve knjige je pisalo v podnaslovu - Tiskarna Mladinska knjiga, zanjo France Predan. Zbirka: Likovna Misel. Urednik in oblikovalec: Lojze Gostiša. Prevod: Dušan Voglar. Tisk in vezava: Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana. Naklada: 500 izvodov. Za faksimile rokopisa za cikel predavanj Paula Kleeja na državnem zavodu Bauhaus, Weimar, 1921/22 so napisali predgovor Lojze Gostiša, Marjan Tršar in Dušan Voglar.

 

Lojze Gostiša je v uvodu zapisal: "V našem spominu še vedno odmeva kategorični nasvet pesnika Goetheja, naj slikar slika, ne pa govori. Toda kar je kot koristno pravilo obveljalo za njegovo obdobje, ni moglo preživeti v novih časih, zakaj nova umetnost, ki so jo ti časi prinesli, ni bila le močno drugačna, marveč dostikrat za gledalce tudi težje doživljiva in razumljiva brez poznavanja njenih temljinih izraznih sestavin. Zavoljo izkušenj iz lastne ustvarjalne prakse, se pravi iz vsakodnevnega preverjanja teh likovnih prvin v slikanju, so se umetniki že na začetku prejšnjega stoletja odločili, da bodo tudi teoretično, z zapisano besedo pomagali ljubiteljem umetnosti pri vnikanju v bistvo likovne govorice."

 

 

Kdo je torej Lojze Gostiša?

 

Izdelek-dvojna knjiga je obrtniška mojstrovina! Lojzeta Gostišo sem prvič v življenju videl pred dvema dnevoma, od daleč, na slavnostni otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma. Dobil je, seveda več kot zasluženo, nagrado Lavoslava Schwentnerja za svoje življensko delo v založništvu. Pred menoj je vzniknil starec, ki je doktoriral pri petinosemdesetih letih. Kdo bi vedel zakaj, kdo bi vedel od kod mu ta nuja. Pravzaprav nisem o njem izvedel ničesar smiselnega, ne v medijih, ne ob podelitvi nagrade. Celo podvomil sem, da je to isti Lojze Gostiša, ki je uredil in oblikoval "Prispevke k likovnemu oblikoslovju".

 

V obrazložitvi na podelitvi je bilo izgovorjeno: Lojze Gostiša (1923), izjemno strokoven, prizadeven, vztrajen in odgovoren založnik, urednik in znanstvenik____Ob 300. obletnici izdaje Slave Vojvodine Kranjske se je posvetil raziskovanju Janeza Vajkarda Valvasorja ____ leta 2001 je objavil knjigo skic za Topografijo Vojvodine Kranjske. Vrhunec njegovega raziskovalnega in založniškega dela predstavlja faksimilirana izdaja vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana____Rodni kraj Žiri so Lojzeta Gostišo februarja 2009 počastili s priznanjem Občine Žiri___

 

Moja intervencija: Na tem mestu nastopi človek; Lojze Gostiša, z nalogo, da oblikujeje človeštvu popolnost in neskončno življenje, ko nam proizvaja lepe izdeleke-knjige.

 

Med tem, ko je povezovalka naštevala vse njegove dosežke, seveda ni bila nikjer v tekstu navedena knjiga "Prispevki k likovnemu oblikoslovju". Med tem, ko sem gledal lepega, a utrujenega starca, sem pomislil: Kdo bi vedel, ali je bil ta mož, ki stoji pred nami, komunist? Vsekakor pa je bil ta markantni starec zagotovo svetovljan in modernist. Kaj je v resnici bil, kdo bi vedel?

 

"Z revolucijo so hoteli prehiteti lokalno zamudništvo svetovne modernizacije"!

 

Še pomnite tovariši? Za modernizem je šlo! Še pomnite tovariši, tista komična vprašanja: Ali lahko preskočimo iz ruralnega, vaškega sveta v svet komunističnega etosa? Ali lahko preskočimo kapitalizem, kapitalistični brutizem in zgradimo vladavino pravičnega, razvojno racionalnega in razsvetljenskega sveta? Šolstvo, zdravstvo, prav posebej pa knjige bi morali biti brezplačni! Zato naj živijo digitalna revolucija, digitalne knjige in vse odlično na tem svetu dr. Lojze Gostiša.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
7
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,618
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,351
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,307
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,238
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,975
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,585
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,560
08/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,230
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,682