Na Portalu PLUS nadaljujemo s podrobno analizo oddaje, ki bi morala spremeniti odnos slovenskih medijev in novinarjev do korupcije in kriminala v zdravstvu. Dokler se ni v "boj" spustila Televizija Slovenija - in naj za to pogumno odločitev čestitamo tudi urednikom in vodstvu naše nacionalke -, smo se z zmajem korupcije v javnem zdravstvu v glavnem borili le na Financah in Portalu PLUS. Zdaj smo dobili močne zaveznike, kajti dosedanji dve Tarči sta v mnogočem spremenili pogled novinarjev na vprašanje zlorab v javnem zdravstvu. Po eni strani ni več nikogar strah, kajti prav ta strah je doslej marsikoga od naših kolegov odvračal od tega, da bi se spopadel s to tematiko. No, po drugi strani pa počasi na dan prihajajo tudi nespodobna razmerja med nekaterimi novinarkami in novinarji, ki so se v preteklosti zapletli v čisto koruptivna razmerja s tistimi, ki naj bi jih pri svojem delu nadzorovali. Nima se smisla sprenevedati: nekaj naših kolegov iz drugih medijskih hiš je prejemalo denar ali pridobivalo druge materialne koristi in ugodnosti za to, da so gledali stran, molčali ali pa celo peli slavospeve posameznim funkcionarjem v javnem zdravstvu! Ker se je zdaj ta hiša laži (House of Lies) začela podirati, se bodo inkriminirani "novinarji" in "novinarke" od sramu želeli pogrezniti v tla. Vsekakor ne bodo želeli biti na očeh javnosti. Popolnoma ista zgodba je pri glavnih akterjih provizij in organiziranega kriminala v zdravstvu. Kdor je bil pozoren na to, je opazil, da je v obeh dosedanjih Tarčah izstopalo zelo malo ljudi (med njimi velja seveda pohvaliti tiste, ki so prišli kot gostje tudi v oddajo). Bolj je pomenljivo to, da je večina osumljencev sodelovanje zavrnila ali pa se mu izognila. Pa poglejmo bolj konkretno... 

Prvi med odsotnimi

V oddajo Tarča seveda ni bilo Darka Zormana, v javnosti znanega iz afere s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami, imenovane afera Darko Zorman. O tej smo na Portalu PLUS obširno poročali. Kdor bi želel gospoda videti od blizu in poslušati njegove argumente, naj pride na naslednjo sodno obravnavo, ki je odprta za javnost. Darko Zorman je namreč proti našemu mediju in odgovornemu uredniku vložil tri tožbe, eno je sicer že izgubil. Sicer pa so znani vsi detajli te afere z žilnimi opornicami v UKC Ljubljana, ki so bile tri do štirikrat preplačane, zaradi česar je na italijansko stran meje na leto "odteklo" okoli 2,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Na primeru enega samega medicinskega materiala! Ogabno.

Glavni akter afere s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami iz UKC Ljubljana Darko Zorman.

 Kot smo slišali v Tarči, ima Darko Zorman zavidljivo premoženje, zanimive pa so tudi zgodbe iz hodnikov UKC Ljubljana o njegovih bančnih računih v Švici, divjih zabavah v Toskanski vili in hotelih v Tuzli, pa o zanimivi videokaseti in še kaj bi se našlo. Darko Zorman ni "izkoristil" edinstvene priložnosti, da bi v oddaji v živo končno pojasnil svojo vlogo v tej zgodbi.

Drugi med odsotnimi

Izjavo pred kamero je zavrnil tudi Aleš Nanut, direktor podjetja Mark Medical. Tistega podjetja, ki je imelo pred javnim razpisom leta 2014 sedemdesetodstotni tržni delež na področju žilnih opornic v UKC Ljubljana, ki so se preplačevale tri do štirikrat glede na takratne cene v Nemčiji. Predstavniki firme Mark Medical so bili redno na obiskih pri Darku Zormanu in se v visokih petah in lepih oblekah vrteli mimo napol golih bolnikov, ki so čakali na posege na srcu, kar je nekaj tako sramotnega, je povedal predstavnik finske bolnišnice, ki je dal izjavo za Tarčo, da kaj takšnega ne pade na kraj pameti predstavnikom podjetij ali zdravnikom pri njih. Kdo je skrivnostni Aleš Nanut, ki se mu uspe izogniti celo Googlovemu radarju? Glede na njegovo skrivaštvo prav posebej pogumen ni. Kajti "izpustil" je idealno priložnost, da bi slovenskim davkoplačevalcem pojasnil, kakšne so poti denarja v tem "poslu" in kakšne so povezave podjetja Mark Medical s Saftijem, nekdanjim udbovskim črnim fondom v tujini.

Tretji med odsotnimi

Kamere se je prestrašil tudi Peter Weissensteiner, glavni za nabave žilnih opornic v UKC Maribor. Lahko bi denimo pojasnil, zakaj je podpisal protizakonito javno naročilo, kot nam je razložil gospod Sašo Matos, direktor Direktorata za javna naročila. Po tej logiki bi ga morali takoj razveljaviti. Je očitno škodljivo za bolnišnico in davkoplačevalski denar. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da so žilne opornice iz titana, ki so predmet tega spornega in protizakonitega javnega razpisa, za bolnike škodljive in strokovno neupravičene, kar smo prikazali s konkretnimi strokovnimi dokazi v našem članku minuli teden (vir).

Peter Weissensteiner je odgovorni za nabave v UKC Maribor.

Za t.i. univerzitetno bolnišnico, za kar se razglaša UKC Maribor, je naravnost šokantno in sramotno, da teh dejstev ne poznajo njihovi kardiologi, ki so se družno podpisali pod izjavo, da želijo v svoji bolnišnici imeti žilne opornice iz titana Optimax. Še več, s konkretnim imenom so jih potem vpisali tudi v samo javno naročilo in tako favorizirali enega dobavitelja pred drugimi. Naj še enkrat pojasnimo: zaradi strokovnih dejstev se te žilne opornice v normalnih bolnišnicah zahodnega sveta ne uporabljajo. Bo torej direktorat za javna naročila naložil UKC Maribor 100.000 evrov kazni za ta šolski primer kršenja zakona o javnih naročilih in izločil Petra Wiessensteinerja iz postopkov javnih naročil za 3 leta, kar je, kot je dejal Sašo Matos, v skladu z zakonom?

Žilna opornica Optimax je v javnem naročilu imenjena z imenom, kar je protizakonito. Bo kdo ukrepal?!

Četrti med odsotnimi

Darko Žiberna je tisti bivši direktor SB Franca Derganca in danes kirurg v tej bolnišnici, ki je najverjetneje sklepal sporne posle z raznimi dobavitelji medicinskega materiala. Zanj je očitno sistematična kraja davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, kot je dal vedeti, obrobni problem. Če bi uporabili sintagmo nekdanjega predsednika Danila Türka, potem so prirejeni javni razpisi, ki umetno vzdržujejo nekajkrat višje cene za tisoče vrst medicinskega materiala, zdravil, pripomočkov kot tudi za gradbena in podobna dela v zdravstvu, s čimer se letno izgubi vsaj nekaj deset milijonov evrov davkoplačevalskega denarja - drugorazredne teme.

Darko Žiberna, bivši direktor SB Franca Derganca.

In analitično preiskovalno novinarstvo, ki je v obeh oddajah Tarča postreglo z vso širino in globino tega ogabnega problema slovenske propadle tranzicije je po tej cinični logiki - senzacionalistično poročanje. No, dejstvo je predvsem eno: Darko Žiberna je še eden izmed duhov, ki si v oddajo niso upali priti.

In zadnji bodo prvi

V studio ni bilo niti enega najbolj ključnih ljudi za nabave v UKC Ljubljana, pomočnika generalnega direktorja za nabave Bojana Urana. Prav njega smo na Portalu PLUS že velikokrat omenili v zvezi z afero s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami, na sodišču pa bi ga želeli videti tudi kot pričo v zadevi Zorman (ali nam bo to uspelo, je odvisno od sodnika Marjana Pogačnika, ki je predsednik senata v kazenski zadevi, tožbi Darka Zormana proti odgovornemu uredniku Portala PLUS). Glede na besede bivše v.d. generalne direktorice UKCL Brigite Čokl, da zamejski Slovenci kot dobavitelji medicinske opreme, če ne dosežejo svojega, gredo navzgor, tudi do samega predsednika vlade ali države, če je potrebno, so zamejski poslovneži med tem "plezanjem" bržkone že kdaj pozvonili tudi pri gospodu Uranu.

Bojan Uran, direkor nabavne službe Kliničnega centra, se prav tako izogiba medijem in javnosti.

Gospod mora imeti res posebno težo in mesto v hierarhiji UKC Ljubljana, saj ima za lastne potrebe na razpolago bojda veliko in razkošno stanovanje v Ljubljani, ki je v lasti UKC Ljubljana. Sokrajani v Slovenskih Konjicah, kot izhaja iz anonimke, ki je zaokrožila pred nekaj tedni in ste jo lahko prebrali tudi na našem portalu, tega možakarja prepoznajo kot enega najbogatejših v svoji sredini. In ker je gospod ujet v plačilni sistem javnih uslužbencev, sta za nesorazmerno veliko premoženje glede na plačo možni le dve zakoniti razlagi. Ali mu je v Ameriki umrla bogata teta in zapustila ogromno denarja, ali pa se je bogato oženil. Tretja možnost je nezakonit izvor premoženja, medtem ko o dobitku na lotu ne bomo izgubljali besed.

Zgoraj omenjena četverica, drage bralke in dragi bralci, predstavlja pogumne in pomembne može v javnem zdravstvu, ki si sicer upajo marsikaj, le pred kamere ne. Kdor molči, vsem odgovori.

Prva med prisotnimi

V oddajo je prišla ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki se ji zadnje dni povsem upravičeno močno trese stolček. Na Portalu PLUS smo že večkrat zapisali, da bi morala zaradi nesposobnosti že zdavnaj oditi. V svojem mandatu še ni izpolnila nobene obljube in s svojo pasivnostjo v bistvu le ščiti korupcijo in zdravniško-dobaviteljsko mafijo. Po lastnih zagotovilih ima sicer do korupcije ničelno toleranco. A na področju boja s korupcijo ni in ni videti nobenih vidnih rezultatov.

Milojka, kapo dol... (FOTO: Jure Makovec / Finance)

Voditeljica Lidija Hren je ministrico o tem konkretno vprašala in ta je še enkrat potrdila, da imata ona in vlada Mira Cerarja do korupcije ničelno toleranco. Ko pa ji je Hrenova pod nos pomolila primer žilnih opornic in milijonskih preplačil kot eno najbolj raziskanih ter v medijih predstavljenih afer, ter jo vprašala, ali je z njim kaj naredila, je gospa ministrica odvrnila, da je pričakovala, da so ukrepali odgovorni v bolnišnicah.

Tudi tokrat razen veliko mašil v smislu "glejte", "no, poglejte", "veste kaj", "prosim no" in "bi pa rada neki povedala", v resnici od Kolarjeve nismo slišali veliko vsebine. Kaj šele konkretnih dosežkov za nazaj ali konkretnih zagotovil za naprej. Razen seveda projekta urgentni centri, kar v pomanjkanju drugih uspehov pred kamero vedno rada izpostavi. Projekta, ki ga ni začela sama, ampak ga je le podedovala že v bolj ali manj sklepni fazi.

In ja Milojka, nehajte se že izgovarjati, da je takšno stanje zato, ker ni standardov. In da jih ni, ker imajo strokovnjaki iz različnih bolnišnic različne poglede. Skopirajte standarde iz Finske ali Švedske, zaboga. Prehajte nakladati in zavajati neuke ljudi!

V dobro slovenskega zdravstva, bolnikov in predvsem davkoplačevalskega denarja upamo, da se je njen ministrski čas iztekel. Zanimivo pa bo videti, kdo bo stopil v brozgo, ki jo bo pustila za sabo. Milojko Kolar Celarc si bomo zapomnili predvsem po legendarni burleski umeščanja Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC Ljubljana, s katerim sta zelo "romantično" poplesavala po hodnikih UKC, ko ga je v enem svojih redkih obiskov naše največje in univerzitetne ustanove prišla podpreti celo osebno.

Drugi med prisotnimi

Precej pozitivno vlogo je v Tarči št. 2 odigral v.d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre, ki je sporočilo in vprašanja Lidije Hren v glavnem dobro razumel in je napovedal revizijo postopka javnega naročanja žilnih opornic v UKC Maribor. Glede na to, da smo bojda pravna država, bo moral UKC Maribor za protizakonito javno naročilo plačati globo 100.000 evrov, kar je velika škoda za javne finance, saj bolnišnicam kronično primanjkuje denarja. Morda pa bi lahko škodo plačali zdravniki, ki so se podpisali pod dopis in izzsilili uvrstitev točno določene žilne opornice, celo s konkretnim imenom, v sporni javni razpis?

Janez Lavre, v.d. direktorja UKC Maribor, je naredil pozitivni vtis.

Gospod Lavre je na začetku svojega govora povedal, da je žal tako, da ima pri tem odločilno vlogo stroka. Res je, samo stroka, ki kaj velja, gospod Lavre. To pa so tisti centri, v katerih na področju intervenčne kardiologije redno potekajo mednarodne študije in katerih zdravniki so redni vabljeni predavatelji na strokovnih srečanjih v tujini. Ker takih v UKC Maribor zaenkrat ni, naj vam namignemo, da se raje obrnite po nasvet na evropske ali ameriške smernice, ki obravnavajo intervencijsko kardiologijo, k strokovnjakom v tujino oz. vas za začetek vabimo, da si glede žilnih opornic iz titana preberete naš članek iz prejšnjega tedna (vir).

Tretji med prisotnimi

V Tarči se je pojavil tudi bivši vrhunski direktor naše največje in univerzitetne bolnišnice Simon Vrhunec. Daljni blejski sosed Andreja Baričiča, prijatelj nekdanjega prvega direktorja UKC Ljubljana in bivšega šefa SDV Janeza Zemljariča, ki mu je nekoč nosil "ideje v zvezi z bolniki", ter nečak visokega funkcionarja SDV in Titovega tajnika Marka Vrhunca.

Simon Vrhunec je deloval utrujeno, kot da ima voditeljice že nekoliko dovolj.

Kot je znano, je Vrhunec po pogodbi v skladu z izobrazbo in izkušnjami poniknil v drobovje UKC Ljubljana kot pooblaščenec za informacijsko varnost. V anonimki, ki je pred nekaj tedni zaokrožila v javnosti, je zapisano celo to, da Simon Vrhunec vodi UKC Ljubljana iz ozadja. Na konkretna vprašanja o preplačilih žilnih opornic in povezavah s podjetjem Mark Medical, kar je bilo v zadnjih letih sicer v detajle razkrito v različnih medijih, ni imel konkretnega odgovora. Se pa je Vrhunec hitro pohvalil, ko ga je gospa Hren vprašala, kdo je dosegel znižanje cen in kdo je poskrbel za vzpostavitev stika s tujim dobaviteljem, da je bil to on: "Jaz, Simon Vrhunec, osebno!" Kot je pokazal prispevek iz drugega dela Tarče, kjer je nastopil nekdanji kardiokirurg UKC Blaž Mrevlje, se je Vrhunec v kamero gladko zlagal.

Pa še nekaj je povedal Vrhunec. Da sicer ne ve, kdo je ameriškemu proizvajalcu žilnih opornic (ki ga zastopa v Sloveniji Mark Medical), podjetju Abbott Vascular, sporočil, da jih skuša UKC Ljubljana kupiti pri tujem, pol cenejšem dobavitelju. Da pa so se na koncu pogovarjali direktno z Abbott Vascular, da lahko njihove žilne opornice kupujejo tudi po polovični ceni. Kar pa se nikoli ni zgodilo. Mark Medical je iz javnega naročila 2014 izpadel. Po istih visokih cenah je žilne opornice potem naprej prodajal v Celju in Mariboru, čeprav so se menda v direktnih pogovorih med Simonom Vrhuncem in podjetjem Abbott Vascular dogovorili drugače. Bolnišnice so samo uro vožnje narazen, pa nihče nikoli ničesar ne ve.

In zadnji bodo prvi

V tarči se je pojavil tudi Harij Furlan, predsednik Specializiranega državnega tožilstva, tj. tistega državnega organa, ki bi moral biti zadolžen za pregon najhujših oblik organiziranega kriminala. To je tisti človek, nad katerim v normalni državi ne bi smela biti niti najmanjša senca dvoma. Človek najvišje integritete torej.

Harij Furlan, predsednik Specializiranega državnega tožilstva, je bil nekoč nasmejan...

Si predstavljate, da bi na Finskem ali Švedskem brat predsednika organa, ki je prvi poklican za odkrivanje najhujših oblik organiziranega kriminala, 20 let lokalni bolnišnici prodajal kolčne proteze po 70% višji ceni, kot jih kupuje le 2 uri stran oddaljena bolnišnica v isti državi (ki jih med drugim glede na cene v tujini že tudi sama preplačuje). No, Harij takega brata ima. In ga ima rad. Rad kot brata. Ime mu je Aleš Furlan. In zanimivo, Aleš naj bi, ko je začelo postajati vroče, inkriminirano podjetje Primsell trading d.o.o. pred nekaj tedni zaprl. Podjetje, ki je bilo sicer registrirano po podatkih GVIN kot podjetje na debelo za parfume in kozmetiko, je imelo sebi na kožo napisan javni razpis za kolčne proteze v bližnji bolnišnici SB Franca Derganca. V njem je bila, glej ga zlomka, zapisana kot pogoj kolčna proteza Lima, ki jo je v Sloveniji dobavljalo samo podjetje Aleša Furlana. Bo tudi bolnišnica SB Franca Derganca plačala 100.000 evrov kazni za kršenje zakona o javnih naročilih, pa ponovno sprašujemo direktorja Direktorata za javna naročila, Saša Matosa?

Harij Furlan je v kamero sebi v bran povedal, da je prezaseden s tremi otroki, da bi vedel, da je brat, ki ga ima rad kot brata, 20 let s svojim podjetjem, ki je registrirano za prodajo parfumov in kozmetike, bližnji bolnišnici prodajal kolčne proteze 70% dražje kot v drugih bolnišnicah. Razumite no, drage bralke in bralci, da se brata, ki se imata rada kot brata, v 20 letih enostavno nista imela časa sesti na pijačo in se pogovoriti: "Brat, ki te imam rad kot brata, povej mi no, kako si, kako kaj služba, kaj počneš..."

Po naših (nepreverjetnih) podatkih naj bi Harij Furlan podatke v zvezi z žilnimi opornicami prodal enemu od t.i. lobistov v zdravstvu in v zameno za neprocesiranje primera s strani specializiranega državnega tožilstva od taistega lobista prejel 200.000 evrov nagrade. Ta informacija bi lahko razložila dejstvo, da tako preprostega primera, kot je korupcija z žilnimi opornicami, ki so ga v zadnjih treh letih novinarji razgalili do potankosti, ni mogel razrešiti z vsemi pooblastili in uradnimi ter tehničnimi možnostmi, ki jih ima na voljo Specializirano državno tožilstvo. Informacijo še preverjamo.

Če je kaj narobe naredil, naj se mojega brata obravnava enako kakor druge, je dejal Harij Furlan. Da, gospod Furlan, seveda. Samo počasi bo po treh letih treba začeti delati. In ne, nimate prav, ko pravite, da ste kljub temu sumu lahko še naprej predsednik Specializiranega državnega tožilstva. Preveč nedela se je nabralo, pod takšnim pasivnim vodstvom ni dosti učinkov, ob sumih jemanja podkupnin pa bi bil najbrž čas, da se umaknete. Izgovarjanje na 39. člen zakona o javnih naročilih je v takšni "pravni" državi, kot je Slovenija, nesmiselno. It is time to go. Funkcija predsednika Specializiranega državnega tožilstva je v normalnih državah preveč sveta, da bi z njo "afne guncali". Vedno bolj solzne oči ter vedno bolj povešena ustna kota v oddaji sta bila dokaz, da se gospod Furlan tega še kako dobro zaveda.

... v Tarči pa je bil Furlan na koncu že skoraj pred čustvenim zlomom. Zaradi brata.

Ali koga od omenjenih skrbi tale zakon, je za konec vprašala goste voditeljica Lidija Hren, predvsem Simona Vrhunca? Če smo pravna država, kar nam politiki stalno ponavljajo, bi verjetno moral skrbeti marsikoga...

Naj zaključimo z mislijo enega od komentatorjev oddaje: "Čestitke RTV SLO!. Jutri mora slediti izredna seja Vlade! Ali pa konec koalicije in izbor voditeljev, ki si upajo očistiti državo."

P.S.

V vsaki normalni državi bi po takšni šokantni oddaji goreli vsi rdeči alarmi in seveda bi bila naslednji dan nujna seja vlade. Na sončni strani Alp se kaj takega seveda ni zgodilo. Spremembe bodo možne šele po lustraciji, ki pa jo bodo očitno morale narediti naravne sile.