Komentar

Fidel Castro in titoistična nostalgija v poslednji evropski socialistični trdnjavi

Prva novica: Umrl je Fidel Castro, državnik, humanist in velikan 20. stoletja. Junak socialistične revolucije na Kubi in inspiracija za milijone ljudi po svetu, hrepenečih po svobodi, enakosti in miru. Druga novica: V 90. letu je umrl dolgoletni kubanski diktator Fidel Castro, marksist in leninist, ki je državo pol stoletja izoliral pred zahodnim svetom in jo pahnil v še večjo zaostalost in bedo kot njegov predhodnik, kapitalist Fulgencio Batista. Dve povsem različni uverturi v zgodbo o smrti ene in iste osebe. Katera je (bolj) resnična?

30.11.2016 20:58
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Fidel Castro   Kuba   komunizem   Tito   SFRJ   neuvrščeni   Havana   Borut Pahor   Hruščev   Kennedy   hladna vojna

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro.

Za smrt kubanskega revolucionarja, partijskega sekretarja in objektivno gledano tudi diktatorja Fidela Castra sem izvedel - kakšna ironija, mar ne? - v Novem Sadu, na delovnem srečanju Jadranskega sveta (Adriatic Council), katerega član in podpredsednik sem. Ko rečem ironija, mislim na podatek, da smo bili nastanjeni v Park Hotelu, vrhuncu pozne socrealistične arhitekture v najboljšem pomenu besede: monumentalnost z dobršno mero okusa in zdrave mere. Ker je to bržčas že štirideset let edini zares spodoben hotel v mestu, ni presenečenje, da je v njem nekoč prespal in pred tem tudi večerjal tovariš Tito. Tega se še danes ne da spregledati. Ne samo zaradi Titove sale, kot se imenuje del restavracije, pač pa tudi zaradi vseh drugih Titovih portretov in fotografij, ki sem jih v tem novosadskem hotelu čez palec v hipu naštel prek deset. Vse to potrjuje dejstvo, da je odnos do Josipa Broza v Srbiji (Vojvodini) zanimiv, celo paradoksalen: ko je bil še živ, ga kot Hrvata niso nikoli posebej marali, zamerili so mu tudi formiranje Bosne in Hercegovine kot republike ter še posebej Kosova kot avtonomne pokrajine. Do Tita so odnos - pa še to bolj v površinskem smislu - spremenili po razpadu nekdanje SFRJ. Danes je v Srbiji svojevrstni turistični hit, medtem ko ga v resnih intelektualnih debatah precej bolj kritično ocenjujejo kot, denimo, v Sloveniji. In kar se Tita tiče, je naša država fenomen, saj večinsko javno mnenje niti po razkritju Hude Jame, tankovskih jarkov in nešteto drugih grobišč, v katerih so od leta 1945 dalje ležala tudi trupla civilistov, pomorjenih zaradi revolucije, ni sposobno vzpostaviti racionalne, vzročno-posledične zveze med žrtvami izvensodnih pomorov na eni ter vrhom tedanje jugoslovanske oblasti, kjer je avtoritarno stal Josip Broz, na drugi strani.

 

Castro ni bil demokrat, še manj pa humanist - to je zgodovinsko dejstvo.

 

Pokojni kubanski voditelj, ki nikoli ni dobil demokratične potrditve svojega dosmrtnega mandata, se je v marsičem zgledoval po Titu. Zdi se celo, da mu je bil Broz neke vrste mentor in vzornik, vsaj dokler mu je to koristilo. Castru namreč. Kuba se je kot neuvrščena država v nekem trenutku počutila dovolj suverena na mednarodnem parketu (aktivnosti v južnem delu zahodne poloble, vojaška intervencija v Angoli, humanitarne misije v Aziji ipd.), da je Fidel začutil priložnost, da bi Broza spodnesel z vrha Neuvrščenih. Poskus se je zgodil na vrhu leta 1979 v Havani, torej samo leto pred Titovo smrtjo. Castro, ki je tedaj prevzel predsedovanje, je poskušal Neuvrščene zbližati s Sovjetsko zvezo, s katero je ostareli Tito dotlej ohranjal politiko podobne ekvidistance kot do Združenih držav. Če bi Castru manever uspel, bi to pokopalo Titovo doktrino in s tem tudi gibanje kot takšno. Razlog za Castrovo "sabotažo" ni bil prav nič iracionalen, pač pa zelo logičen - zaradi tesne ekonomske blokade ZDA in nekaterih njenih zaveznic je bila kubanska ekonomija odvisna izključno od pomoči in trgovine s Sovjetsko zvezo.

 

Neuvrščeni so po Titovi smrti izgubili momentum in dokončno postali obskurni po koncu blokovske razdelitve sveta konec osemdesetih. Vseeno pa v spominu ostaja Castrova izdaja Tita, na kar se velja spomniti v poplavi simpatij in poveličevanja Fidela Castra. A če je opravičilo za ignoranco pomanjkanje zgodovinskega znanja, potem je bistveno težje najti pojasnilo za izlive naklonjenosti do Castra v primeru konkretnih in še vedno prisotnih primerov sistemskega kršenja človekovih pravic in svoboščin na Kubi, kjer je klan Castro še vedno trdno na oblasti; Kuba je še vedno socialistična republika z ničelno toleranco do pravic različnih družbenih skupin, ki pri nas uživajo enake pravice kot ostali. Seveda je iz toplega fotelja evropskih kaviar socialistov lahko posploševati, relativizirati ali celo opravičevati Castrov režim in ga postavljati v kontekst "burnega 20. stoletja", v katerem nihče ni bil nedolžen...

 

Fidel in Che Guevara: njuno prijateljstvo ni bilo tako brezmadežno, Castro ga je videl kot konkurenta.

 

Fidel Castro je bil nedvomno eden najbolj opaznih svetovnih voditeljev zadnjih 60 let. A za razliko od mitologiziranega Che Guevare, ki je umrl preden bi si dodobra umazal roke s krvjo sistemske represije in nasilja nad drugače mislečimi, nikoli ni bil idealist, še manj pa romantični revolucionar. Njegova ideja z namestitvijo jedrskih raket na Kubi, ki jo je uspešno prodal Hruščevu, z njo pa je želel izsiljevati Johna F. Kennedyja, bi skorajda sprožila atomsko vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo (in posledično lahko pripeljala celo do uničenja sveta). Ena od ruskih podmornic je že dobila ukaz, naj aktivira torpeda proti ameriškim vojaškim ladjam, pa je bil namestnik poveljnika, odgovoren za jedrski arzenal, na srečo dovolj razumen, da je od Moskve zahteval ponovno potrditev usodnega ukaza.

 

Castro je bil brezobziren in neusmiljen revolucionar, čigar sla po oblasti ga je držala na oblasti do pozne starosti. Njegov umik pred leti je bil posledica bioloških danosti. Kubanski zdravstveni sistem, ki je ena redkih pozitivnih pridobitev socialistične revolucije, je Fidelu dobro služil. Skoraj dobesedno, saj mu je za nekaj let podaljšal življenje. A razen zdravstva in brezplačnega šolstva, predvsem univerzitetnega (ki pa ne igra nobene vloge, če državljani ne smejo svobodno potovati v tujino!), kubanska revolucija, ki jo danes pooseblja prav tako ostareli Raul Castro, ni prinesla ničesar, kar bi prebivastvo tega karibskega otoka občutilo kot pridobitev. Zato so argumenti evropske salonske levice (anarhistov, uličarjev in skrajnih levičarjev ne moremo jemati kot glas razuma), češ kako sijajno je Castro uredil kubansko družbo, predvsem socialni sistem in javno zdravstvo, patetični in zlagani; ničesar ni uredil, razen nacionalizacije, prepovedi strank, sindikator, izražanja verskih čustev, spolne orientacije in seveda silovite indoktrinacije, ki ob pogrebih dosmrtnih ljubljenih vodij vedno udari na plan kot nepredstavljiva kolektivna histerija. Ljudem se zdi, kot da jim je umrl oče. Tako je bilo v Jugoslaviji, ko je šel Tito, tako je vedno v Severni Koreji, ko umre vrhovni poglavar dinastije Kim, in tako je tudi zdaj na Kubi.

 

El Comandante v enem svojih zadnjih javnih nastopov, ko je povedal, da bo kmalu umrl.

 

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro. Primerjave s Titovim pogrebom, kamor so prišli vsi tedanji svetovni državniki, so neumestne. Vseeno je bil Tito drugačen tip voditelja. Ne govorimo o tem, kdo je imel na vesti več trupel. Govorimo o specifičnem času in prostoru. Tito je umrl na vrhuncu hladne vojne, predstavljal je državo, ki je poskušala živeti nekakšno "tretjo pot", predvsem pa leta 1980 človekove pravice niso bile tako pomembna in uveljavljena vrednota, kot so danes. Pahor ima torej prav, da ne gre v Havano. Seveda ga bodo zaradi tega napadali. Sploh tisti, ki bi nedeljski pogreb radi gledali v neposrednem prenosu TV Slovenija. Po možnosti na gigantskem panoju na nekdanjem Trgu revolucije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.735
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.286
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.407
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 902
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 486
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 962