Komentar

Fidel Castro in titoistična nostalgija v poslednji evropski socialistični trdnjavi

Prva novica: Umrl je Fidel Castro, državnik, humanist in velikan 20. stoletja. Junak socialistične revolucije na Kubi in inspiracija za milijone ljudi po svetu, hrepenečih po svobodi, enakosti in miru. Druga novica: V 90. letu je umrl dolgoletni kubanski diktator Fidel Castro, marksist in leninist, ki je državo pol stoletja izoliral pred zahodnim svetom in jo pahnil v še večjo zaostalost in bedo kot njegov predhodnik, kapitalist Fulgencio Batista. Dve povsem različni uverturi v zgodbo o smrti ene in iste osebe. Katera je (bolj) resnična?

30.11.2016 20:58
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Fidel Castro   Kuba   komunizem   Tito   SFRJ   neuvrščeni   Havana   Borut Pahor   Hruščev   Kennedy   hladna vojna

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro.

Za smrt kubanskega revolucionarja, partijskega sekretarja in objektivno gledano tudi diktatorja Fidela Castra sem izvedel - kakšna ironija, mar ne? - v Novem Sadu, na delovnem srečanju Jadranskega sveta (Adriatic Council), katerega član in podpredsednik sem. Ko rečem ironija, mislim na podatek, da smo bili nastanjeni v Park Hotelu, vrhuncu pozne socrealistične arhitekture v najboljšem pomenu besede: monumentalnost z dobršno mero okusa in zdrave mere. Ker je to bržčas že štirideset let edini zares spodoben hotel v mestu, ni presenečenje, da je v njem nekoč prespal in pred tem tudi večerjal tovariš Tito. Tega se še danes ne da spregledati. Ne samo zaradi Titove sale, kot se imenuje del restavracije, pač pa tudi zaradi vseh drugih Titovih portretov in fotografij, ki sem jih v tem novosadskem hotelu čez palec v hipu naštel prek deset. Vse to potrjuje dejstvo, da je odnos do Josipa Broza v Srbiji (Vojvodini) zanimiv, celo paradoksalen: ko je bil še živ, ga kot Hrvata niso nikoli posebej marali, zamerili so mu tudi formiranje Bosne in Hercegovine kot republike ter še posebej Kosova kot avtonomne pokrajine. Do Tita so odnos - pa še to bolj v površinskem smislu - spremenili po razpadu nekdanje SFRJ. Danes je v Srbiji svojevrstni turistični hit, medtem ko ga v resnih intelektualnih debatah precej bolj kritično ocenjujejo kot, denimo, v Sloveniji. In kar se Tita tiče, je naša država fenomen, saj večinsko javno mnenje niti po razkritju Hude Jame, tankovskih jarkov in nešteto drugih grobišč, v katerih so od leta 1945 dalje ležala tudi trupla civilistov, pomorjenih zaradi revolucije, ni sposobno vzpostaviti racionalne, vzročno-posledične zveze med žrtvami izvensodnih pomorov na eni ter vrhom tedanje jugoslovanske oblasti, kjer je avtoritarno stal Josip Broz, na drugi strani.

 

Castro ni bil demokrat, še manj pa humanist - to je zgodovinsko dejstvo.

 

Pokojni kubanski voditelj, ki nikoli ni dobil demokratične potrditve svojega dosmrtnega mandata, se je v marsičem zgledoval po Titu. Zdi se celo, da mu je bil Broz neke vrste mentor in vzornik, vsaj dokler mu je to koristilo. Castru namreč. Kuba se je kot neuvrščena država v nekem trenutku počutila dovolj suverena na mednarodnem parketu (aktivnosti v južnem delu zahodne poloble, vojaška intervencija v Angoli, humanitarne misije v Aziji ipd.), da je Fidel začutil priložnost, da bi Broza spodnesel z vrha Neuvrščenih. Poskus se je zgodil na vrhu leta 1979 v Havani, torej samo leto pred Titovo smrtjo. Castro, ki je tedaj prevzel predsedovanje, je poskušal Neuvrščene zbližati s Sovjetsko zvezo, s katero je ostareli Tito dotlej ohranjal politiko podobne ekvidistance kot do Združenih držav. Če bi Castru manever uspel, bi to pokopalo Titovo doktrino in s tem tudi gibanje kot takšno. Razlog za Castrovo "sabotažo" ni bil prav nič iracionalen, pač pa zelo logičen - zaradi tesne ekonomske blokade ZDA in nekaterih njenih zaveznic je bila kubanska ekonomija odvisna izključno od pomoči in trgovine s Sovjetsko zvezo.

 

Neuvrščeni so po Titovi smrti izgubili momentum in dokončno postali obskurni po koncu blokovske razdelitve sveta konec osemdesetih. Vseeno pa v spominu ostaja Castrova izdaja Tita, na kar se velja spomniti v poplavi simpatij in poveličevanja Fidela Castra. A če je opravičilo za ignoranco pomanjkanje zgodovinskega znanja, potem je bistveno težje najti pojasnilo za izlive naklonjenosti do Castra v primeru konkretnih in še vedno prisotnih primerov sistemskega kršenja človekovih pravic in svoboščin na Kubi, kjer je klan Castro še vedno trdno na oblasti; Kuba je še vedno socialistična republika z ničelno toleranco do pravic različnih družbenih skupin, ki pri nas uživajo enake pravice kot ostali. Seveda je iz toplega fotelja evropskih kaviar socialistov lahko posploševati, relativizirati ali celo opravičevati Castrov režim in ga postavljati v kontekst "burnega 20. stoletja", v katerem nihče ni bil nedolžen...

 

Fidel in Che Guevara: njuno prijateljstvo ni bilo tako brezmadežno, Castro ga je videl kot konkurenta.

 

Fidel Castro je bil nedvomno eden najbolj opaznih svetovnih voditeljev zadnjih 60 let. A za razliko od mitologiziranega Che Guevare, ki je umrl preden bi si dodobra umazal roke s krvjo sistemske represije in nasilja nad drugače mislečimi, nikoli ni bil idealist, še manj pa romantični revolucionar. Njegova ideja z namestitvijo jedrskih raket na Kubi, ki jo je uspešno prodal Hruščevu, z njo pa je želel izsiljevati Johna F. Kennedyja, bi skorajda sprožila atomsko vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo (in posledično lahko pripeljala celo do uničenja sveta). Ena od ruskih podmornic je že dobila ukaz, naj aktivira torpeda proti ameriškim vojaškim ladjam, pa je bil namestnik poveljnika, odgovoren za jedrski arzenal, na srečo dovolj razumen, da je od Moskve zahteval ponovno potrditev usodnega ukaza.

 

Castro je bil brezobziren in neusmiljen revolucionar, čigar sla po oblasti ga je držala na oblasti do pozne starosti. Njegov umik pred leti je bil posledica bioloških danosti. Kubanski zdravstveni sistem, ki je ena redkih pozitivnih pridobitev socialistične revolucije, je Fidelu dobro služil. Skoraj dobesedno, saj mu je za nekaj let podaljšal življenje. A razen zdravstva in brezplačnega šolstva, predvsem univerzitetnega (ki pa ne igra nobene vloge, če državljani ne smejo svobodno potovati v tujino!), kubanska revolucija, ki jo danes pooseblja prav tako ostareli Raul Castro, ni prinesla ničesar, kar bi prebivastvo tega karibskega otoka občutilo kot pridobitev. Zato so argumenti evropske salonske levice (anarhistov, uličarjev in skrajnih levičarjev ne moremo jemati kot glas razuma), češ kako sijajno je Castro uredil kubansko družbo, predvsem socialni sistem in javno zdravstvo, patetični in zlagani; ničesar ni uredil, razen nacionalizacije, prepovedi strank, sindikator, izražanja verskih čustev, spolne orientacije in seveda silovite indoktrinacije, ki ob pogrebih dosmrtnih ljubljenih vodij vedno udari na plan kot nepredstavljiva kolektivna histerija. Ljudem se zdi, kot da jim je umrl oče. Tako je bilo v Jugoslaviji, ko je šel Tito, tako je vedno v Severni Koreji, ko umre vrhovni poglavar dinastije Kim, in tako je tudi zdaj na Kubi.

 

El Comandante v enem svojih zadnjih javnih nastopov, ko je povedal, da bo kmalu umrl.

 

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro. Primerjave s Titovim pogrebom, kamor so prišli vsi tedanji svetovni državniki, so neumestne. Vseeno je bil Tito drugačen tip voditelja. Ne govorimo o tem, kdo je imel na vesti več trupel. Govorimo o specifičnem času in prostoru. Tito je umrl na vrhuncu hladne vojne, predstavljal je državo, ki je poskušala živeti nekakšno "tretjo pot", predvsem pa leta 1980 človekove pravice niso bile tako pomembna in uveljavljena vrednota, kot so danes. Pahor ima torej prav, da ne gre v Havano. Seveda ga bodo zaradi tega napadali. Sploh tisti, ki bi nedeljski pogreb radi gledali v neposrednem prenosu TV Slovenija. Po možnosti na gigantskem panoju na nekdanjem Trgu revolucije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.609
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.658
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.498
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.070
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.040
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 927
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753