Komentar

Fidel Castro in titoistična nostalgija v poslednji evropski socialistični trdnjavi

Prva novica: Umrl je Fidel Castro, državnik, humanist in velikan 20. stoletja. Junak socialistične revolucije na Kubi in inspiracija za milijone ljudi po svetu, hrepenečih po svobodi, enakosti in miru. Druga novica: V 90. letu je umrl dolgoletni kubanski diktator Fidel Castro, marksist in leninist, ki je državo pol stoletja izoliral pred zahodnim svetom in jo pahnil v še večjo zaostalost in bedo kot njegov predhodnik, kapitalist Fulgencio Batista. Dve povsem različni uverturi v zgodbo o smrti ene in iste osebe. Katera je (bolj) resnična?

30.11.2016 20:58
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Fidel Castro   Kuba   komunizem   Tito   SFRJ   neuvrščeni   Havana   Borut Pahor   Hruščev   Kennedy   hladna vojna

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro.

Za smrt kubanskega revolucionarja, partijskega sekretarja in objektivno gledano tudi diktatorja Fidela Castra sem izvedel - kakšna ironija, mar ne? - v Novem Sadu, na delovnem srečanju Jadranskega sveta (Adriatic Council), katerega član in podpredsednik sem. Ko rečem ironija, mislim na podatek, da smo bili nastanjeni v Park Hotelu, vrhuncu pozne socrealistične arhitekture v najboljšem pomenu besede: monumentalnost z dobršno mero okusa in zdrave mere. Ker je to bržčas že štirideset let edini zares spodoben hotel v mestu, ni presenečenje, da je v njem nekoč prespal in pred tem tudi večerjal tovariš Tito. Tega se še danes ne da spregledati. Ne samo zaradi Titove sale, kot se imenuje del restavracije, pač pa tudi zaradi vseh drugih Titovih portretov in fotografij, ki sem jih v tem novosadskem hotelu čez palec v hipu naštel prek deset. Vse to potrjuje dejstvo, da je odnos do Josipa Broza v Srbiji (Vojvodini) zanimiv, celo paradoksalen: ko je bil še živ, ga kot Hrvata niso nikoli posebej marali, zamerili so mu tudi formiranje Bosne in Hercegovine kot republike ter še posebej Kosova kot avtonomne pokrajine. Do Tita so odnos - pa še to bolj v površinskem smislu - spremenili po razpadu nekdanje SFRJ. Danes je v Srbiji svojevrstni turistični hit, medtem ko ga v resnih intelektualnih debatah precej bolj kritično ocenjujejo kot, denimo, v Sloveniji. In kar se Tita tiče, je naša država fenomen, saj večinsko javno mnenje niti po razkritju Hude Jame, tankovskih jarkov in nešteto drugih grobišč, v katerih so od leta 1945 dalje ležala tudi trupla civilistov, pomorjenih zaradi revolucije, ni sposobno vzpostaviti racionalne, vzročno-posledične zveze med žrtvami izvensodnih pomorov na eni ter vrhom tedanje jugoslovanske oblasti, kjer je avtoritarno stal Josip Broz, na drugi strani.

 

Castro ni bil demokrat, še manj pa humanist - to je zgodovinsko dejstvo.

 

Pokojni kubanski voditelj, ki nikoli ni dobil demokratične potrditve svojega dosmrtnega mandata, se je v marsičem zgledoval po Titu. Zdi se celo, da mu je bil Broz neke vrste mentor in vzornik, vsaj dokler mu je to koristilo. Castru namreč. Kuba se je kot neuvrščena država v nekem trenutku počutila dovolj suverena na mednarodnem parketu (aktivnosti v južnem delu zahodne poloble, vojaška intervencija v Angoli, humanitarne misije v Aziji ipd.), da je Fidel začutil priložnost, da bi Broza spodnesel z vrha Neuvrščenih. Poskus se je zgodil na vrhu leta 1979 v Havani, torej samo leto pred Titovo smrtjo. Castro, ki je tedaj prevzel predsedovanje, je poskušal Neuvrščene zbližati s Sovjetsko zvezo, s katero je ostareli Tito dotlej ohranjal politiko podobne ekvidistance kot do Združenih držav. Če bi Castru manever uspel, bi to pokopalo Titovo doktrino in s tem tudi gibanje kot takšno. Razlog za Castrovo "sabotažo" ni bil prav nič iracionalen, pač pa zelo logičen - zaradi tesne ekonomske blokade ZDA in nekaterih njenih zaveznic je bila kubanska ekonomija odvisna izključno od pomoči in trgovine s Sovjetsko zvezo.

 

Neuvrščeni so po Titovi smrti izgubili momentum in dokončno postali obskurni po koncu blokovske razdelitve sveta konec osemdesetih. Vseeno pa v spominu ostaja Castrova izdaja Tita, na kar se velja spomniti v poplavi simpatij in poveličevanja Fidela Castra. A če je opravičilo za ignoranco pomanjkanje zgodovinskega znanja, potem je bistveno težje najti pojasnilo za izlive naklonjenosti do Castra v primeru konkretnih in še vedno prisotnih primerov sistemskega kršenja človekovih pravic in svoboščin na Kubi, kjer je klan Castro še vedno trdno na oblasti; Kuba je še vedno socialistična republika z ničelno toleranco do pravic različnih družbenih skupin, ki pri nas uživajo enake pravice kot ostali. Seveda je iz toplega fotelja evropskih kaviar socialistov lahko posploševati, relativizirati ali celo opravičevati Castrov režim in ga postavljati v kontekst "burnega 20. stoletja", v katerem nihče ni bil nedolžen...

 

Fidel in Che Guevara: njuno prijateljstvo ni bilo tako brezmadežno, Castro ga je videl kot konkurenta.

 

Fidel Castro je bil nedvomno eden najbolj opaznih svetovnih voditeljev zadnjih 60 let. A za razliko od mitologiziranega Che Guevare, ki je umrl preden bi si dodobra umazal roke s krvjo sistemske represije in nasilja nad drugače mislečimi, nikoli ni bil idealist, še manj pa romantični revolucionar. Njegova ideja z namestitvijo jedrskih raket na Kubi, ki jo je uspešno prodal Hruščevu, z njo pa je želel izsiljevati Johna F. Kennedyja, bi skorajda sprožila atomsko vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo (in posledično lahko pripeljala celo do uničenja sveta). Ena od ruskih podmornic je že dobila ukaz, naj aktivira torpeda proti ameriškim vojaškim ladjam, pa je bil namestnik poveljnika, odgovoren za jedrski arzenal, na srečo dovolj razumen, da je od Moskve zahteval ponovno potrditev usodnega ukaza.

 

Castro je bil brezobziren in neusmiljen revolucionar, čigar sla po oblasti ga je držala na oblasti do pozne starosti. Njegov umik pred leti je bil posledica bioloških danosti. Kubanski zdravstveni sistem, ki je ena redkih pozitivnih pridobitev socialistične revolucije, je Fidelu dobro služil. Skoraj dobesedno, saj mu je za nekaj let podaljšal življenje. A razen zdravstva in brezplačnega šolstva, predvsem univerzitetnega (ki pa ne igra nobene vloge, če državljani ne smejo svobodno potovati v tujino!), kubanska revolucija, ki jo danes pooseblja prav tako ostareli Raul Castro, ni prinesla ničesar, kar bi prebivastvo tega karibskega otoka občutilo kot pridobitev. Zato so argumenti evropske salonske levice (anarhistov, uličarjev in skrajnih levičarjev ne moremo jemati kot glas razuma), češ kako sijajno je Castro uredil kubansko družbo, predvsem socialni sistem in javno zdravstvo, patetični in zlagani; ničesar ni uredil, razen nacionalizacije, prepovedi strank, sindikator, izražanja verskih čustev, spolne orientacije in seveda silovite indoktrinacije, ki ob pogrebih dosmrtnih ljubljenih vodij vedno udari na plan kot nepredstavljiva kolektivna histerija. Ljudem se zdi, kot da jim je umrl oče. Tako je bilo v Jugoslaviji, ko je šel Tito, tako je vedno v Severni Koreji, ko umre vrhovni poglavar dinastije Kim, in tako je tudi zdaj na Kubi.

 

El Comandante v enem svojih zadnjih javnih nastopov, ko je povedal, da bo kmalu umrl.

 

Predsednik Borut Pahor je v poplavi socialistične nostalgije, s katero se v državi soočamo zadnja leta, pozitivno presenetil z odločitvijo, da se ne bo udeležil pogreba tako (sporne) zgodovinske osebnosti, kot je bil Castro. Primerjave s Titovim pogrebom, kamor so prišli vsi tedanji svetovni državniki, so neumestne. Vseeno je bil Tito drugačen tip voditelja. Ne govorimo o tem, kdo je imel na vesti več trupel. Govorimo o specifičnem času in prostoru. Tito je umrl na vrhuncu hladne vojne, predstavljal je državo, ki je poskušala živeti nekakšno "tretjo pot", predvsem pa leta 1980 človekove pravice niso bile tako pomembna in uveljavljena vrednota, kot so danes. Pahor ima torej prav, da ne gre v Havano. Seveda ga bodo zaradi tega napadali. Sploh tisti, ki bi nedeljski pogreb radi gledali v neposrednem prenosu TV Slovenija. Po možnosti na gigantskem panoju na nekdanjem Trgu revolucije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.836
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.273
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.198
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.071
07/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 690
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.037
10/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 478